Tiskane izdaje
V noči na ponedeljek je v Englewoodu v državi New Jersey v ZDA, kjer je v povojnih desetletjih izoblikoval odmevno umetniško kariero, umrl slovenski slikar, ilustrator, grafik in kipar Bogdan Grom (1918-2013), pomemben predstavnik generacije tržaških slovenskih slikarjev, ki se je začela uveljavljati po drugi svetovni vojni.
Bil je umetnik dveh svetov, razpet med Evropo in ZDA.
Rodil se je leta 1918 v Devinščini pri Proseku, gimnazijska leta preživel v Subotici in Ljubljani, zatem pa študiral v Perugii, Benetkah, Rimu in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je za nekaj časa preselil na Ptuj, nato pa se do odhoda v ZDA leta 1957 vrnil v Trst. Veliko je potoval in živel v Pragi, Trstu, Zagrebu, Subotici, Ljubljani, Beogradu in na Ptuju.
Skupaj z nekaterimi tržaškimi slovenskimi umetniki je začel že leta 1949 razstavljati v tržaški galeriji Scorpione, njegova dela pa so bila na ogled v mnogih italijanskih mestih. Razstavljal je tudi v nekdanji Jugoslaviji, Nemčiji, Španiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Bolgariji, v Izraelu, na Japonskem in v ZDA.
Ob prihodu v ZDA je našel svojo nišo za preživetje v opremljanju trgovskih centrov. Z leti je postal znan, njegov kip medvedka pande je pristal celo v Ovalni pisarni Bele hiše predsednika Richarda Nixona. Njegova dela je mogoče videti tudi v luteranski cerkvi sv. Petra, episkopalni cerkvi sv. Jakoba in rimskokatoliški katedrali sv. Jakoba v New Yorku.
Leta 2008 je o njegovem delu v sakralnih objektih izšla monografija Oprema sakralnih objektov v ZDA. Gromove umetnine krasijo tudi številna druga mesta v zveznih državah. Veliko slik je del prestižnih zbirk zasebnih zbirateljev, umetnikove kipe pa je mogoče videti tudi na javnih mestih. Leta 2007 je za obnovljeno slovensko veleposlaništvo v Washingtonu daroval kip z naslovom Straža, ki ga je izdelal že leta 1968.
O njem je režiser Damjan Kozole leta 2009 v Trstu in ZDA posnel dokumentarni film, za njegov bogat ustvarjalni opus pa ga je leta 2011 odlikoval tudi tedanji slovenski predsednik Danilo Türk.
Tudi v ZDA je Grom ostal navezan na domači Kras in njegov dom so krasile slike, grafike, kipi ter druge umetnine z motivi Krasa. V ZDA se je zaljubil v pokrajino Nove Mehike, ki ga je spominjala na rodni kraj. Povezava je prišla do izraza leta 2009 z razstavo na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu z naslovom Od Trsta do kanjonov na jugozahodu ZDA, kamor je pogosto zahajal od leta 1980 dalje.
Zadnjo večjo razstavo v ZDA je imel leta 2011 v galeriji Martina Hicksa v kraju Closter v ameriški zvezni državi New Jersey. Razstava z naslovom Umetniška vizija v prostoru in času je poudarila umetnikovo obvladovanje široke ustvarjalne palete, od slik, kipov, risb, tapiserij do ilustracij v več kot 70 letih Gromovega delovanja.
V rojstno okolje in Slovenijo se je pogosto vračal tudi v visoki starosti, v Trstu pa so mu pregledno razstavo postavili konec lanskega leta. Na ogled je bila v novem tržaškem razstavišču Magazzino delle idee (Skladišče idej).
Prav tako lani je bil zastopan tudi na razstavi Razprta obzorja: tržaški slovenski slikarji 1945-1960 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Pokopan bo doma, na svojem Krasu. Njegove posmrtne ostanke bodo po besedah njegove vdove Nine Grom za STA pokopali prihodnjo pomlad v Trstu. V New Yorku, kjer je med drugim opremil slovensko cerkev Sv. Cirila, pa mu bodo kmalu pripravili spominsko slovesnost.
Grom je zadnje mesece okreval po operaciji raka na grlu, vendar je skušal ostati aktiven.
