Trienale sodobne umetnosti: Ponedeljek se začne v soboto

Norveška je v Bergnu pripravila vrhunski umetniški spektakel Ponedeljek se začne v soboto.

pon, 09.09.2013, 21:00

Kako si lahko država poveča­ prepoznavnost? Odgovor je po svoje preprost: z velikim mednarodnim umetnostnim trienalom. Za to pot se je odločila­ premožna, z nafto in plinom bogata Norveška, ki je v Bergnu, slikovitem mestu sredi­ fjordov, pripravila vrhunski umetniški spektakel Ponedeljek se začne v soboto.

Organizatorji so si ga sposodili pri istoimenski knjigi izjemnih in že pokojnih ruskih pisateljev znanstvene fantastike, bratov Arkadija in Borisa Strugackega.

Kuratorja prvega norveškega trienala, ki je na ogled do konca oktobra, sta Jekaterina Degot, ki živi v Moskvi, in David Riff, član znamenite ruske umetniške skupine Čto delat? (Kaj delati?), ki ustvarja med Moskvo in Berlinom. Umetnike iz več kot štiridesetih držav sta povabila, naj se prelevijo v raziskovalce.­ Izhajala sta iz teze, da te dobra umetnost prisili, da razmišljaš na novo. Kot sta to svojčas počela legendarna brata Strugacki.

Smešna birokracija

Njuna knjiga Ponedeljek se začne v soboto je izšla leta 1964, pred skoraj pol stoletja, v času hladne vojne in na vrhuncu sovjetskega raziskovalnega buma. Pripoveduje o programerju Saši Privalovu, ki se po naključju znajde na raziskovalnem inštitutu za čarovništvo, na katerem delujeta tudi oddelka za prerokovanje in linearno srečo. Inštitut je v mestu Solovec, kar je svojevrstna alegorija na Solovecke otoke sredi Belega morja, kjer je Lenin ustanovil prvi sovjetski gulag. Knjiga je sarkastična kritika sovjetskega režima in takratne hipertrofirane birokracije, kjer zaposleni vedno sprejemajo nesprejemljivo in se iz golega pragmatizma in strahu nikoli ne upirajo oblasti in pritiskom z vrha.

Od genetike do konflikta kultur

Umetniki, povabljeni v Bergen, ki je nekakšna mešanica hanzeatskega in alpskega mesta, pristanišča in Zauberberga skupaj, so vsak po svoje s prstom pokazali na slabosti današnje sodobne zahodne družbe, v marsičem podobne nekdanji totalitarni in zbirokratizirani ­Sovjetski zvezi.

Eduardo Molinari iz Buenos Airesa je v svojem umetniškem delu, denimo, reflektiral uporabo gensko spremenjenih semen, ki so dramatično spremenila argentinsko ­podeželje. Opozoril je, da se nekdaj rodovitna Argentina sooča z novimi­ puščavami, ki so posledica agresivnega gojenja gensko spremenjenih rastlin. S tem je po svoje izzval evropsko politiko, ki nekritično sprejema vabljive ponudbe multinacionalk in tudi zaradi finančnih interesov čedalje pogosteje pozablja na interese in zdravje pridelovalcev hrane in posredno tudi potrošnikov.

Priznana ruska skupina Čto ­delat? iz Sankt Peterburga, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, se je v Bergnu predstavila s filmom Border Musical (Obmejni muzikal). Zgodba je po svoje kot nalašč za prizorišče tokratnega trienala, saj govori o konfliktu kultur in običajev. Natančneje, o konfliktu­ med Norvežanom in njegovo rusko partnerico, ki si vsak po svoje predstavljata vzgojo otrok. Če je za rusko mamo nekaj običajnega, da otroka včasih tudi kaznuje, je za Norvežana to znak za alarm, ko je treba poklicati na pomoč sosesko in državo.

Zaželeni potni listi

Slovenijo je na trienalu zastopala­ ljubljanska skupina Irwin, ki je predstavila svoj projekt o državljanih države NSK iz Nigerije. Serija kratkih videofilmov prikazuje naval in zanimanje Nigerijcev za potne liste, ki so jih ti v sanjah in sli po zanje nedostopni Evropi razumeli kot pravi potovalni dokument in ne kot umetniški projekt. Na simpoziju, ki je v spremljal začetni vikend trienala, je imela glavno predavanje filozofinja in sociologinja Renata Salecl.

Denar za trienale, ki bo poslej tradicionalen, so prispevale številne državne inštitucije, med njimi tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki razume umetnost kot svojevrstno priložnost za promocijo Norveške. Organizatorji te velike pridobitve so zbrali blizu dva milijona evrov, kar je za slovenske razmere nedojemljivo razkošje. Tudi zato so organizatorji v Bergen privabili vrsto znanih sodobnih umetnikov z vseh celin. Njihova dela so na ogled v enajstih muzejih in galerijah, med drugim v imenitnem bergenskem muzeju umetnosti, in kot zanimivost tudi v opuščeni tovarni ribjih konzerv, kjer bo slikovito obmorsko mesto ta mesec gostilo tudi filmski festival.

Prijavi sovražni govor