Tiskane izdaje
V nizozemskem Maastrichtu bodo jutri znova odprli sejem TEFAF, osrednji na svetu na področju antikvitet in umetnin (pretežno) starejših datumov, tik pred odprtjem pa so njegovi organizatorji iz Evropske fundacije likovnih umetnosti (The European Fine Art Foundation, naziv sejma so sestavili iz svojih kratic) objavili inventuro aktualnega stanja na svetovnem umetnostnem trgu.
Pri sestavljanju poročila gotovo niso bili slabe volje. Leto 2013 je bilo, kot zapišejo, na globalnem trgu umetnin najuspešnejše po rekordnem letu 2007. Izraženo v številkah: lansko trgovanje z umetninami v svetovnem merilu ocenjujejo na kar 47,42 milijarde evrov, kar je le okoli 650 milijonov manj od rekordnih 48,07 milijarde pred sedmimi leti. A se je lani trgovanje po obsegu prodanega vendarle zmanjšalo. Kar pač pomeni, da so se cene dvignile.
Na globalnem trgu so lani še vedno vodile Združene države Amerike, v katerih tečejo dnevi kar 42 odstotkom vseh svetovnih milijonarjev, delež ZDA na svetovnem trgu umetnin pa ocenjujejo na kar 38 odstotkov.
Kitajcem je lani pripadlo 24 odstotkov svetovnega trga umetnin. Zapravili so 11,5 milijarde evrov, zanimivo, da kar 7,5 milijard od tega na dražbah.
V Evropski uniji se je lani v nasprotju z ZDA in Kitajsko trgovanje z umetninami v primerjavi z letom 2012 celo zmanjšalo za tri odstotke, a starocelinski zvezi še vedno pripada 32 odstotkov svetovne umetnostne pogače. Izjemi sta Francija in Nemčija, v katerih je trg umetnin zrasel za 13 oziroma 11 odstotkov, za omenjeno krčenje pa sta zaslužna predvsem jug celine in, zanimivo, Velika Britanija, iz katere sicer rade prihajajo novice o cenovnih vrhuncih na londonskih dražbah. Lani je se britanski umetnostni trg skrčil za pet odstotkov. A ostaja največji v Evropi.
Sicer poročilo znova potrjuje dominacijo novejše, povojne in sodobne umetnosti nad deli starejših datumov. Ta sektor umetnostnega trga je lani zrasel za 11 odstotkov in je zaslužen za kar 46 odstotkov svetovne prodaje po vrednosti oziroma 44 odstotkov po obsegu prodaje.
V poročilu so zapisali še, da ostajajo umetnostni sejmi pomembni, a njihova moč v zadnjih letih vendarle tudi peša. Na njih so namreč lani prodali za tri odstotke manj kot leto poprej, medtem ko je prodaja v galerijah poskočila za šest odstotkov.
Poskočila pa je tudi prodaja po internetu. Ta ima sicer v primerjavi s klasičnimi načini »le« okoli petodstotni delež, izraženo v številkah okoli 2,5 milijarde evrov, a tovrstne prodaje rastejo s kar 25-odstotnim ritmom. Že konec tega desetletja bi se lahko po medmrežju prodalo tudi deset milijard umetnin.
Pri tem se trg tudi vse bolj globalizira. Lanski izvoz umetnin v svetovnem merilu so ocenili na kar 18 milijard evrov, uvoz pa malo manj, a kljub temu na rekordnih 17,6 milijarde evrov.
Sicer med vrhunci letošnjega sejma TEFAF napovedujejo marsikaj, kar bo gotovo pripomoglo k statistiki globalne prodaje za letos, od nenavadnih nizozemskih etno cokel iz lesa s podpisom Paula Gauguina do slik Vincenta van Gogha, Anthonyja van Dycka, Eugèna Delacroixa, Lucasa Cranacha ml., Guida Renija, Emila Noldeja, Ernsta Ludwiga Kirchnerja, Edvarda Muncha, Henryja Moora in seveda vrste drugih.
Vse do očitno celo na tem v osnovi »nesodobnem« sejmu nepogrešljive domače živali v formaldehidu Damiena Hirsta, ob katerem je za spremembo objavljena celo cena. Kdor bo hotel njegovo ne zlato tele, ampak ovna s pozlačenim rogovjem častiti doma, bo moral za to najprej odšteti 2,25 milijona otoških funtov.
