Umrl je kipar, slikar in grafik Janez Boljka

Med njegovimi najbolj znanimi kiparskimi deli v Ljubljani sta bronasti bivol pred živalskim vrtom in spomenik žrtvam NOB na Žalah.

Objavljeno
21. avgust 2013 17.34
Razstava Modic
M. Č., Delo.si, V. U., Deloskop
M. Č., Delo.si, V. U., Deloskop

V Ljubljani je včeraj v 83. letu starosti umrl kipar, slikar in grafik Janez Boljka, so za STA sporočili iz umetnikovega družinskega kroga.

Kipar, znan po opusu s koreninami v evropskem nadrealizmu in eksistencializmu ter po zanj značilnih motivih Ivana Cankarja, Ribničana ali niza živalskih likov, je zgodnja dela ustvarjal v železu - sestavljal jih je z varjenjem kosov odpadnega železa, tudi starega orožja -, poznejša pa v bronu.

Rodil se je leta 1931 v Subotici. Po drugi svetovni vojni se je s starši preselil v Ljubljano, študiral pa na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1956. Zatem je leta 1959 pri profesorju Karlu Putrihu končal še podiplomski specialistični študij kiparstva, leta 1961 pa pri profesorju Riku Debenjaku še specialko za grafiko.

Svoja dela je od leta 1959 naprej predstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.

Njegova javna dela so vsak dan pred očmi prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane (Tivoli, Žale, WTC), Ribnice in Goriških Brd, njegove značilne kiparske različice bikov, nosorogov in drugih protagonistov živalskega sveta pa je mogoče srečati v nizu javnih ustanov.

Boljkova dela pravzaprav vsak dan nosimo s seboj. Z oblikovalcem Miljenkom Liculom je bil namreč soustvarjalec likovnih rešitev slovenske plati tukajšnjih evrskih kovancev.

Kiparju so postavili dve stalni razstavi. Prva na temo živali je dostopna v Arboretumu Volčji potok, druga, ki je preglednega značaja, pa je med stalnimi zbirkami slovenskih umetnikov kostanjeviške Galerije Božidarja Jakca.

Tej je kipar podaril izjemno veliko število svojih del.

Že leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa ji je dodal še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Kot je zapisano na spletni strani kostanjeviške galerije, daje asemblažna tehnologija njegovim stvaritvam posebno slikovitost in živost.

Tako je mogoče motive njegovih upodobitev, najsi gre za živali, Ribničana - večnega popotnika - ali Ivana Cankarja, opazovati z dveh nivojev: kot celoto ali kot sklop posameznih sestavin, ki so ponavadi že uporabljeni predmeti. V serijah sitotiskov je razvijal sorodne motive kot v kiparstvu.

Boljka, ki je nazadnje razstavljal lani v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju, je bil nečak slikarja Mihe Maleša in oče slikarja Mihe Boljke.