Tiskane izdaje
V New Yorku je v visoki starosti 89 let umrl Arthur C. Danto, eden ključnih povojnih ameriških umetnostnih teoretikov, likovnih kritikov in publicistov, ki ga je mogoče brati tudi v slovenščini.
V umetnostni teoriji je zaznamoval predvsem čas okoli leta 1980 oziroma leta preloma modernizma in postmodernizma, ko so široko odmevala njegova razmišljanja o koncu umetnosti, s katerim se je navezal na klasičnega nemškega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla izpred dveh stoletij, ki je o tem vprašanju spregovoril prvi.
Danto je bil po rodu iz Ann Arbora v Michiganu, kjer se je rodil na prvi dan leta 1924, odraščal je v Detroitu, formiral pa se je na Wayne University, kjer je študiral umetnost in zgodovino, ter zatem na Columbia University v New Yorku, kjer je nadaljeval s študijem filozofije. Kot Fulbrightov štipendist je v Parizu študiral še pri pomembnem francoskem fenomenologu Mauriceu Merleau-Pontyju, nakar se je - leta 1951 - vrnil na Columbia University. Tedaj že kot predavatelj.
V karieri je izdal serijo knjižnih teoretskih del, kot publicist pa je objavljal predvsem v tedniku The Nation. Veliko se je ukvarjal z definicijo umetnosti - denimo z vprašanjem, kaj je tisto, kar določenim stvarem podeljuje status umetniškega dela - in teorijami reprezentacije, ob Heglovi estetiki sta ga zanimala tudi Friedrich Nietzsche in Arthur Schopenhauer, danes pa v estetski teoriji zaseda zelo pomembno mesto.
Ko je nastopil s tezo o koncu umetnosti, sicer ni trdil, da umetnost več ne nastaja, ampak da je v zahodni kulturni sferi nastopil konec nekega umetnostnega razvoja, za katerega je že Hegel napovedal, da se bo zgodil. Ocenjujejo, da je z reformulacijo teze o koncu umetnosti v ameriško estetsko teorijo vpeljal filozofski kategorialni aparat in v zvezi s tem v svoji domovini prvič odprl debato o umetnosti, v kateri nastopa filozofija. Njegovo razvijanje teze o koncu umetnosti ne zadeva toliko vprašanja umetnosti - konec umetnosti je razumel v kontekstu pluralizma, ko ni več prevladujoče zgodovinske ali umetniške usmeritve in je vse možno -, pač pa samo filozofijo.
Dantojev opus velja za zelo heterogenega in v svojih kasnejših delih ni nujno vztrajal na predpostavkah iz zgodnejših. V Sloveniji smo leta 2006 dobili prevod njegove knjige Filozofsko razvrednotenje umetnosti (v izvirniku The philosophical disenfranchisment of art), ki so ga izdali pri Študentski založbi, že pred tem tudi prevoda člankov Umetnost po koncu umetnosti in Podeljevanje umetniškega statusa realnim predmetom: svet umetnosti.
