V iskanju Prešernove podobe

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica od 5. septembra išče najbolj zanimive in navdahnjene risbe in slike poeta.

Objavljeno
02. december 2011 15.08
Posodobljeno
02. december 2011 16.00
T. C., Delo.si
T. C., Delo.si

Do sedaj je svoje videnje Prešerna posredovalo že preko 120 posameznikov, akcija Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica pa se bo nadaljevala do avgusta 2012. Najboljše podobe bodo prvič pokazali na predvečer pesnikovega rojstnega dne, danes ob 17. uri v njegovi rojstni hiši v Vrbi.

Na ogled bo sprva okrog 30 podob na treh panojih, kasneje pa bodo razstavo dopolnjevali z novimi podobami, ki jih bodo izdelali obiskovalci hiše, je za STA pojasnila direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan.

Do konca avgusta prihodnje leto bodo tako posodabljali zbirko, nato pa bo žirija naredila nabor najboljših in najbolj izvirnih podob, razstava pa se bo preselila tudi v blejsko galerijo Deva puri. Najboljše podobe bodo zbrane tudi v zborniku, h kateremu bo predgovor napisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, ki je doktoriral prav iz Prešernovih podob.

Trenutno imajo na Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica že nabor okrog 150 Prešernovih podob, ki so prispele iz vse Slovenije. Številne so izdelali tudi na likovni delavnici pod vodstvom domačinke, akademske slikarke Andrejke Čufer. Večinoma so bili udeleženci delavnice radovljiški in žirovniški osnovnošolci, dogodek pa je pritegnil tudi ustvarjalne domačine in posameznike iz sosednjih občin.

Obiskovalci Prešernove rojstne hiše bodo vse do avgusta prihodnje leto ob obisku skupaj z vstopnico prejeli natisnjeno predlogo z osnutkom portreta Franceta Prešerna, katerega končna podoba bo prepuščena ustvarjalnosti vsakega posameznika. »Ustvarimo lahko takega, kot si ga zamišljamo glede na njegovo delo, na pisanje o njem, mogoče glede na opis njegove sestre,« je povedala Zupanova.

Prešeren se namreč sam ni želel dati portretirati, čeprav so ga k temu nagovarjali, zato za časa njegovega življenja ni bil naslikan noben pesnikov portret. Ker so vsi portreti nastali po Prešernovi smrti, nobenega izmed njih ne moremo imeti za avtentičnega ali povsem verodostojnega, je pojasnila Zupanova. Poudarila je, da prav to vsakemu posamezniku pušča proste roke pri oblikovanju Prešernove podobe.