T. L., Delo.si
V madridskem muzeju Prado so za dobro leto na ogled postavili razstavo, naslovljeno Svete zgodbe, s podnaslovom Sakralne slike španskih umetnikov v Rimu (1852-1864). Na njej je predstavljenih pet izjemnih del, ki so bila pred kratkim restavrirana. Ustvarili so jih Madrazo, Rosales, Alejo Vera in Domingo Valdivieso.
Omenjeni umetniki so bili v svojem času izjemno uspešni in slavni. V sakralnem slikarstvu so naredili premik od poznega romanticizma, ki je izhajal iz slikarstva nazarencev, k novemu realizmu, je zapisano na spletni strani muzeja.
Zmagoslavje akademskega purizma je tako mogoče videti v delu Luisa de Madraza z naslovom Pokop sv. Cecilije v rimskih katakombah, ki odraža tudi navdušenje ob takratnem arheološkem odkritju in je prvo tovrstno sakralno delo. Madrazovo delo je vodilo k nastanku še ene, izjemno realistične slike akademskega tipa, to je slike Pokop sv. Lovrenca v rimskih katakombah, ki jo je naslikal Alejo Vera. Slika je za izhodišče sicer imela Madrazovo delo, a je na njej prisotna še večja mera realizma.
Ta linija je dosegla vrhunec v Snemanju s križa Dominga Valdiviesa, v katerem so vidni tudi vplivi italijanskega slikarstva. Zgodnji sliki madridskega umetnika Eduarda Rosalesa Tobija in angel ter Sv. Katarina Sienska prejme stigme, ki ju je umetnik naslikal še v Italiji, pa zaznamujeta konec purističnega slikarstva v Španiji, kjer je razvoj nato krenil v smeri realizma, izhajajočega iz tradicije Velazqueza.