Vse Leonardove beneške risbe, prvič po treh desetletjih

Leonardo da Vinci v Benetkah: od jutri razstava 52 risb iz tamkajšnjih Galerij Akademije in drugih osrednjih umetnostnih muzejev.

Objavljeno
27. avgust 2013 16.57
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Ko se v Galerijah Akademije v Benetkah, osrednjem mestnem muzeju starih mojstrov na čelu s tistimi, ki pripadajo beneški slikarski šoli, odločijo, da pokažejo vse risbe Leonarda da Vincija, kar jih hranijo v svoji zbirki, je to odličen argument za obisk.

Nazadnje se je to zgodilo pred več kot tremi desetletji, v sezoni 1980.

Ker gre za izjemno občutljivo gradivo, namreč vsakemu stiku teh risb z javnim pogledom na razstavah sledijo leta mirovanja v zatemnjenih trezorjih.

Kaj iz obsežnega Leonardovega risarskega opusa je pristalo v Benetkah, ki jih je slikar obiskal leta 1500 in med drugim pomembno vplival tudi na tamkajšnje umetnike, denimo na Giorgioneja (medtem pa razmišljal tudi o mobilnih jezovih na Soči in Vipavi)?

Pristalo je 25 risb, med katerimi je deseterica obojestranskih, pripadajo pa različnim etapam v ustvarjalnosti renesančnega genija številka ena. Vse do zadnjega obdobja v Franciji.

Najslavnejša med njimi je najbrž tudi najslavnejša Leonardova risba sploh: tista, na kateri je predstavil idealne človeške proporce po antičnem arhitektu Vitruviju.

Tokrat bo ta emblematična umetnina renesanse znova dostopna na razstavi s preprostim naslovom Leonardo da Vinci: Univerzalni človek, in sicer ne le v družbi ostalih beneških risb, ampak tudi drugih, ki so jih za razstavo posodili v nizu osrednjih evropskih muzejskih zbirk. V firenških Uffizih, pariškem Louvru, Kraljevi zbirki na gradu Windsor in Britanskem muzeju v Londonu ter v Ashmolean Museumu v Oxfordu.

V celoti bo na ogled 52 risb.

Teme, zastopane v izboru, bodo botanika, orožje, študije za slavno, a neohranjeno Leonardovo Bitko pri Anghiariju v Firencah (v mestu so uprizorili tekmovanje med Leonardom in Michelangelom, ki je prav tako ustvaril lastno bitko), prav tako študije za milansko Zadnjo večerjo, Leonardov odnos do Francije in še kaj.

Razstavo bodo odprli že jutri, njen termin pa zaradi občutljivosti gradiva ne bo dolg. Risbe se bodo v depoje Galerij Akademije oziroma druge matične zbirke vrnile že po 1. decembru, ko bodo razstavo zaprli.