Tiskane izdaje
Ljubljana - Letošnji dobitnik Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko je Aleksander Zorn, ki je žirijo prepričal z delom Smešna žalost preobrazbe. Zornu literatura pomeni na eni strani zbirko idej, ki ga bodo oplajale ob analiziranju družbenih dogajanj, na drugi strani pa metodo, s katero se bo sklanjal k vsakodnevnemu družbenemu, ekonomskemu in političnemu dogajanju, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija.
Za Rožančevo nagrado sta bila nominirana še Dušan Jovanovič s knjigo Sobotna knjiga in Brane Senegačnik z zbirko Paralipomena poetica.
Zorn v delu sledil vzoru Rožanca
Po mnenju žirije za Rožančevo nagrado v sestavi Edvard Kovač (predsednik), Ignacija J. Fridl, Petra Vidali in Matevž Kos, ki je odločitev sprejela z večino glasov, nagrajenec v svoji esejistični zbirki Smešna žalost preobrazbe literaturo povzdigne nad vsako zgodovinsko, sociološko in psihološko razčlembo. Vsak kritičen družbeni esej pa je po mnenju žirije tudi vznemirljivo oseben in takšni so tudi zapisi Aleksandra Zorna, ki sledi vzoru svojega sopotnika izpred let, samega Marjana Rožanca. Zato njegove ocene že v svojem izhodišču ne morejo zadovoljiti vseh bralcev, saj so izjemno vprašujoče, odsevajo oseben razmislek in postavljajo pod vprašaj ustaljene splošne sodbe tudi intelektualnih krogov na Slovenskem.
Žirija je Zornov slog označila za "voltairjanski", saj se njegova ironija najraje loti prevladujoče ideologije in na Voltairjev način pokaže, kako tudi naš čas še ni čas "razsvetljenih idej", ampak se udobno namesti v uporabniški in nič kaj izvirni miselnosti. Avtorjeve odlike so, tako žirija, tudi ošiljeno pero, iskrivi miselni skoki in duhovitost.
Pogrešali so “ženska peresa”
Žirija je iz kataložnega izpisa NUK prejela 17 naslovov esejističnih del, ki so izšla v zadnjih dveh letih, toda, kot je ob razglasitvi nominirancev in nagrajenca dejal Kovač, jih je le devet ustrezalo zakonitostim žanra. Po Kovačevih besedah je veliko del z oznako esej bližje strokovni literaturi ali pa se nagibajo h kritičnim zapisom, očitno pa je tudi, da esej pri slovenskih avtorjih ni tako zelo doma kot denimo pri francoskih. Kot je še dejal Kovač, je žirija pogrešala eseje izpod ženskega peresa, saj bi bili ti gotovo drugačni, manjakala pa je tudi esejistika, posvečena glasbi.
Rožančev nagrajenec Zorn je dejal, da ga je po dolgih letih pisanja literarne kritike ta začela dolgočasiti, kar pa ne velja za esejistični žanr. "Esej je naravna oblika, kjer se dobro počutim in me lahko odnese v literaturo," je povedal Zorn in dodal, da pri eseju nikoli ne ve, kam ga bo "odneslo", saj pri takšnem pisanju deluje drugačna, "notranja" logika. Zorn je ob nagradi, ki nosi ime po avtorju, ki ga ceni in s katerim sta bila prijatelja, izrazil zadovoljstvo, vesel pa je tudi "kot človek, ki dobi nagrado".
Bo nominacija dvignila zanimanje za dela?
Nominiranec za Rožančevo nagrado Brane Senegačnik je dejal, da je nad nominacijo presenečen, saj njegova knjiga Paralipomena poetica v medijih ni naletela na odziv, kar gre po njegovem mnenju nemara pripisati tudi zapletenemu naslovu. Senegačnikova knjiga je v celoti posvečena pesništvu in tudi nekaterim manj izpostavljenim pesnikom, zato avtor upa, da se bo z nominacijo za Rožančevo nagrado povečalo zanimanje zanje.
Tretji nominiranec, Dušan Jovanovič, se novinarske konference ni mogel udeležiti, saj se mudi v Beogradu, kjer pripravlja postavitev Hamleta. Kovač je o Jovanovičevi nominirani knjigi, v kateri so zbrane kolumne, objavljene v Sobotni prilogi, dejal, da je kolumna sodobni odvod eseja, ki je za vsakdanjo rabo. "Jovanovičeve sobotne kolumne smo pričakovali še bolj nestrpno kot kolumne drugih izvrstnih kolumnistov, saj je vzel avtor predpostavko o esejistovi pravici do pisanja o vsem dobesedno," je ob nominaciji zapisala žirija.
Upravni odbor Sklada Marjana Rožanca drevi ob 20. uri v prostorih Nove Revije pripravlja literarni večer nominirancev oziroma nagrajencev, slavnostna podelitev nagrade pa bo v Velikih Laščah na Trubarjevi domačiji v soboto, 24. septembra, ob 15. uri.
