Totalitarizem je pred nami, ne za nami

Ob razstavi NSK: Od kapitala do kapitala bo v avditoriju Moderne galerije od 19. do 21. junija potekala mednarodna konferenca.

Objavljeno
19. junij 2015 15.01
imo/nsk
Maja Megla, kultura
Maja Megla, kultura

Slovenskemu umetniškemu kolektivu Neue Slowenische Kunst in njihovemu delovanju v letih med 1984 in 1992 je v Moderni galeriji v Ljubljani posvečena pregledna razstava, kar je njihova prva celostna razstavna predstavitev doslej. Iz Ljubljane bo razstava leta 2016 odšla v Van Abbemuseum v Eindhoven in Muzej sodobne umetnosti Garage v Moskvo.

Na ogled je do 16. avgusta, spremljajo pa jo številna predavanja, mednarodna konferenca, okrogle mize, projekcije, pogovori in publikacija z naslovom NSK from Kapital to Capital, ki bo v kratkem izšla pri ameriški založbi MIT Press.

Neue Slowenische Kunst

Kot Neue Slowenische Kunst (NSK) so Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice nastali leta 1984 in se naslednjega leta javnosti prvič predstavili v reviji Problemi, v katerih je svoja programska izhodišča predstavila vsaka od skupin. Z njimi so v slovensko umetnost vstopili pojmi, kot je retroavantgarda (Laibach), retrogarda (Gledališče sester Scipion Nasice) in retroprincip (Irwin).

Retro v številnih besednih zvezah je nakazoval njihov ključni ustvarjalni postopek, ki je zgodovino razumel kot material za ustvarjanje, kot zakladnico idej, podob in simbolov, ki se jih postavlja v druge kontekste in z njimi vred spreminja izvorne pomene.

Kot kolektivno umetniško gibanje so takrat deklarativno nastopali brez osebnih imen, ki so v umetnosti ena od njenih ključnih tržnih blagovnih znamk. Šele kasneje so se konsolidirali na dvanajst ustanovnih imen: trije Laibachi (Ivan Novak, Dejan Knez, Milan Fras), pet Irwinov (Borut Vogelnik, Miran Mohar, Andrej Savski, Dušan Mandič in Roman Uranjek), dva iz Gledališča sester Scipion Nasice (Eda Čufer in Dragan Živadinov), eden iz Novega kolektivizma (Dare Pokorn) in eden z oddelka za čisto in praktično filozofijo (Peter Mlakar).

Konferenca in tuji gostje

Konferenca bo skušala osvetliti dediščino in aktualni pomen kolektiva NSK s serijo predavanj in okroglih miz, ki se bodo osredotočale na naslednje téme: Od Kapitala do kapitala (sobota dopoldan), Kaj je bila alternativa - odnos med NSK in alternativno kulture osemdesetih let (sobota popoldan), Zgodovina umetnosti in institucionalna kritika v luči geopolitičnih relacij (nedelja dopoldan), Subjekti NSK (nedelja popoldan).

Boris Groys bo v uvodnem predavanju osvetlil ponovno mobilizacijo znamenj zgodnje avantgarde in totalitarne umetnosti, ki jo je IRWIN uporabil za to, da bi vlil energijo svojemu projektu rekonstrukcije slovenske nacionalne kulturne identitete.

Anthony Gardner bo spregovoril o kritiki institucij v umetnosti in NSK-ju kot tipičnem primerr vnaprej izdelanih oblik institucionalne kritike.

Alexei Monroe bo analiziral Laibachov temeljni koncept v luči jugoslovanske kulturne in arhitekturne zgodovine. Jugoslavijo vidi kot futuristično, hipermodernistično tvorbo prometejskih razsežnosti, ki si je prizadevala preseči nestabilnost svojih temeljev, vendar ji to konec koncev ni uspelo.

Alexei Yurchak bo govoril o »monstraciji«, pojavu v ruskih mestih, ko se za prvi maj vije skozi mestno središče povorka več tisoč mladih. V tej besedi sta združeni besedi »demonstracija« in »monstrumi«. Udeleženci monstracij nosijo na tisoče sloganov, ki so na videz absurdni, brez smisla in med seboj nepovezani. Ta metoda je genealoško povezana s strategijo nadidentifikacije, kot so jo v osemdesetih letih razvili in izpopolnili NSK in njemu podobne skupine v Sovjetski zvezi. Prispevek bo analiziral ta pojav in ga ponazoril z obširnim vizualnim gradivom.

Domači sodelujoči

Barbara Borčić bo osvetlila alternativno sceno, Galerijo Škuc in Neue Slowenische Kunst v osemdesetih letih.

Mladen Dolar se bo posvetil državi in umetnosti od Platona do NSK.

Marina Gržinić & Jasmina Založnik se bosta osredotočili na NSK državo v času.

Lev Kreft v prispevku obravnava avantgardo in Neue Slowenische Kunst.

Tomaž Mastnak bo osvetlil čas NSK kot dogodek zadnjega desetletja hladne vojne. NSK se ni niti spustil na raven liberalne kritike komunizma niti ni sodeloval v razkroju uma, ki se je začel razraščati. Natanko zato, ker člani NSK-ja niso bili niti liberali niti demokratični fanatiki, o kakršnih je pisal Hobbes, njihova kritična pozicija ostaja produktivna in relevantna tudi danes. Kajti totalitarizem je pred nami, ne za nami.

Rastko Močnik se sprašuje, kakšen status danes uživajo estetske prakse, kakšna je njihova ideologija in kakšna je struktura materialne eksistence te ideologije, se pravi, umetnostnih institucij.

Igor Vidmar se bo posvetil alternativi, alternativni kulturi osemdesetih in NSK.