TV-serije v tem letu: Spet bo zelo živahno

Kaj nas je zaznamovalo in razočaralo lani in kaj nas bo navduševalo letos. V Sloveniji še najbliže standardom izvirnosti TV-serija V dvoje.

Objavljeno
05. januar 2018 12.21
Jela Krečič
Jela Krečič
Eden od opaznejših premikov, ki se je v zadnjih letih zgodil v svetu TV-serij, je, da se v njem vse bolj razvijajo žanri – na primer akcija, znanstvena fantastika in zgodbe o superherojih –, ki so bili pred tem zaradi stroškov v glavnem rezervirani za veliko platno. A to ni edini pokazatelj, da je hollywoodsko filmsko produkcijo zasenčila kvalitetna serijska forma podajanja popularnih vsebin.

Prejšnje leto je Netflix dobil sto milijonov naročnikov, pri tem pa obljubil, da bo v produkcijo TV-serij, filmov, dokumentarcev in drugih popularnih oddaj investiral še več, dodatnih sedem milijard dolarjev. Ob TV-serijah, kot je Krona z 200 milijoni funtov proračuna, takšna številka morda niti ni tako pretresljiva. Res pa je, da lahko velikan podajanja vsebin prek spleta postane žrtev lastne velikosti. V množici vsebin, ki jih producira po svetu in ponuja na svojem portalu, se je treba namreč vse bolj potruditi, da med njimi izberemo tiste, ki so vredne ogleda.

Tu so seveda preverjene »klasike«, kot so Hiša iz kart, Orange Is the New Black, animirana komična serija Bojack Horseman, ki bodo na ogled tudi prihodnje leto. A pogledati velja, kakšne zgodbe nam podajajo novejše nadaljevanke, katerih nadaljevanja težko pričakujemo tudi letos.

Krona je verjetno eden najboljših spoprijemov z vladavino kraljice Elizabete II., obenem pa zanimiv komentar ključnih političnih dogodkov druge polovice 20. stoletja. Zelo pozitivno je presenetila tudi nadaljevanka Mindhunter: ena redkih, ki se lotevajo profiliranja serijskih morilcev FBI v ZDA z zrnom soli, torej s primerno zadržanostjo do ameriških organov pregona. Sodeč po odzivu naročnikov Netflixa je bila težko pričakovana druga sezona Stranger Things bratov Duffer, znanstvenofantastična TV-serija, ki se odvija v majhnem ameriškem mestecu sredi osemdesetih let.

Zgodba o ameriški znanstveni instituciji – ki je s poskusi pro­izvedla paralelni uničujoči svet, proti kateremu se borijo mali ljudje (med njimi tudi skupina mladostnikov) – je še en dokaz, da žanrski izdelki, ki so se nekoč lahko realizirali le s proračuni velikih studiev, zdaj suvereno polnijo »male zaslone« in pritegnejo na milijone ogledov.

Ko spodleti ...

Če so omenjene Netflixove nadaljevanke vrhunci lanske bere, uspešna TV-serija Trinajst razlogov, zakaj kaže, v čem produkciji tega velikana večkrat spodleti kot, denimo, HBO, pa tudi Amazonu, pri katerih zasledimo manj kakovostnih nihanj. TV-serija, narejena po istoimenski knjižni uspešnici, namreč obravnava samomor najstnice, katere izpovedi na kasetah po njeni smrti priromajo do sošolcev in prijateljev, ki jim umrla očita, da so jo privedli do obupanega dejanja. V privlačno posneti pripovedi – sprožila je 11 milijonov tvitov – zmoti pretirana zlitost pripovedne pozicije ustvarjalcev s pozicijo umrlega dekleta. Boljši scenarij v bolj domišljeni produkciji bi žalostni zgodbi lepe najstnice priskrbel vsaj možno drugačno perspektivo na umrlo, kar bi poleg patosa in moraliziranja TV-seriji dodalo še bolj izzivalen zaplet, ki je značilen za najboljše televizijske produkte.

Med takšne prav gotovo spada zadnja TV-nadaljevanka Davida Simona Zgodbe Times Squara (The Deuce, 2017, HBO), ki poda analitičen, skoraj hladen pogled na problem prostitucije, pornografije v sedemdesetih letih na danes prestižni lokaciji na Manhatnnu – s tem nas veliko bolj zapelje in ob tem še učinkovito lansira neprijetna politična sporočila.

HBO ima tudi sicer za seboj plodno leto. Igra prestolov še vedno ohranja kultni status med nadaljevankami, je cenjena tako med občinstvom kot med kritiki. Med mini serijami so izstopale Majhne laži s cvetoberom hollywoodskih igralk, kot sta Nicole Kidman in Reese Witherspoon. Predvsem pa ta produkcijska hiša z novo komedijo Pri prijateljih na kavču in ponovno oživljeno TV-serijo Nikar tako živahno Larryja Davida najbolje razvija ta zahtevni žanr, kar začuda ne odseva v nominacijah za zlate globuse.

HBO je naročnikom lani omogočil ogled najbolj slavljene in nagrajevane TV-nadaljevanke Deklina zgodba po istoimenskem romanu Margaret Atwood, ki jo je sicer produciral Hulu. Morda ne čudi, da je ta nadaljevanka, distopična vizija ZDA prihodnosti, prejela vsesplošno odobravanje in vrsto nagrad v času Trumpove vladavine, ko ameriški liberalci iščejo in seveda tudi najdejo kar nekaj vzporednic med totalitarno podobo družbe, kot jo slika nadaljevanka, in konservativnimi refleksi ameriškega predsednika.

S TV-serijo Babylon Berlin, enim najambicioznejših in najdražjih evropskih projektov (moči sta združili nemška komercialna in nacionalna televizija), ki ga je za predvajanje odkupil HBO, smo dobili uvid v intrigantno obdobje nemške zgodovine – v čas velike revščine po prvi svetovni vojni, ki postopoma tlakuje pot nacizmu.

Dobri projekti in več denarja

Amazon, ki je TV-serije začel producirati leta 2014, se je v zadnjih petih letih vzpostavil kot močna konkurenca v industriji. To je med drugim razvidno iz projektov, ki so mu lani spodleteli. Zadnji tajkun, TV-serija o zlatih letih klasičnega Hollywooda, je, denimo, zanimiv poskus spoprijema s finančnim in moralnim ozadjem zabavne industrije. Danes je ta zgodba še posebej zanimiva z vidika afere Weinstein. Zadnji tajkun namreč pokaže ekonomsko in spolno izkoriščanje ter zlorabe kot hrbtno plat zabavne industrije. TV-serija je pri gledalcih in kritikih pogorela, tako da druge sezone ne bo.

Veliki met je lani uspel Amazonu predvsem s komedijo Marvelous Mrs. Maisel, TV-serijo, nominirano za zlati globus v kategoriji komedij. V nadaljevanki, postavljeni v petdeseta leta na Manhattnu, Rachel Brosnahan igra mlado judovsko ženo in mater, ki jo nekega dne nepričakovano zapusti mož Joe, nerealizirani stand up komik. Midge svoj obup in razočaranje še isti večer pretopi v svoj lastni stand up nastop, ki nepričakovano navduši občinstvo v klubu. Susie (Alex Borstein), vodja kluba, v nenavadni, nekoliko razvajeni judovski lepotici prepozna velik komedijantski potencial. TV-serijo je ustvarila Amy Sherman-Palladino in že dobila zveste navdušence.

Šepajoča Slovenija

Svet TV-serij je vse bolj bogat, priložnost za prodor v tej produkciji pa vse večkrat dobijo tudi manjše države. V Sloveniji (še) ni zaznati kakšnih večjih premikov na tem področju. Še najbliže standardom izvirnosti je TV-serija V dvoje, ki je lani pod taktirko Luke Marčetiča dobila drugo sezono na Voyu. TV-serija o dveh parih, ki se znajdeta v težavah, namreč s svojskim humorjem in absurdom še vedno prepričljivo naslavlja srčne tegobe mlade generacije.

Morda bomo letos jeseni, ko bo RTV predvidoma začel snemati kriminalno TV-serijo Jezero po romanu Tadeja Goloba, dobili še več razlogov za optimizem.