Tiskane izdaje
Ohranjen slikarski opus Hieronymusa Boscha, ki je značilni realizem staronizozemske šole 15. in 16. stoletja povezal s fantastiko, svojevrstnim umetniškim misticizmom, s katerim si je »priboril« vzdevek hudičevega slikarja, šteje le nekaj več kot 20 slik in serijo risb. Skupno okoli 45 del.
Vsaka novica o odkritem novem delu tega slikarja je pomembna, s prav tako pa so le dobrih deset dni pred odprtjem izjemne razstave o njegovem delu postregli v njegovem rojstnem mestu Den Bosch (oziroma s-Hertogenboschu), v tamkajšnjem Muzeju Severnega Brabanta, kjer bo od 13. februarja dostopna razstava ob 500. obletnici smrti slikarja z domala vsemi njegovimi ohranjenimi deli.
Razstava sledi večletnim raziskovanjem v okviru Boschevega raziskovalno-konservatorskega projekta, rezultat teh pa je tudi razširitev kataloga slikarjevih del z nanovo atribuirano sliko z motivom Skušnjave sv. Antona, ki so jo doslej hranili v depojih Umetnostnega muzeja Nelson-Atkins v Kansas Cityju v ZDA. V tem je bila že od odkupa v 30. letih minulega stoletja.
Do Boscha z infrardečimi žarki
Tradicionalno so jo pripisovali enemu izmed sledilcev Boscha, ki je imel veliko učencev (s svojim opusom je vplival tudi na kolege iz mnogo kasnejših stoletij, cenili so ga nadrealisti), po pisanju agencije AFP pa so raziskave z infrardečimi žarki mednarodno ekipo strokovnjakov prepričale, da gre za delo samega mojstra.
Platno naj bi naslikal nekje v letih med 1500 in 1510. »Čeprav je bila slika v 20. stoletju močno preslikana, je Boscheva roka jasno prepoznavna,« so med drugim zapisali raziskovalci. Kot so dodali na včerajšnji javni predstavitvi v omenjenem Muzeju Severnega Brabanta, so na na njej značilne boschevske male pošasti, denimo tista z lisičjo glavo, krastača, ki prihaja iz vode, ali svojevrstna klobasa na gladini vode. Slednjo je mogoče najti tudi na drugih Boschevih delih.
Novost tudi Peklenska krajina
Skušnjave sv. Antona, ki bodo v izboru prihajajoče razstave, niso edina Boschu na novo atribuirana umetnina, do katere je pripeljal angažma Boschevega raziskovalno-konservatorskega projekta. Konec lanskega leta so predstavili že risbo, označeno kot Peklenska krajina, ki so mu jo prav tako pripisali.
Bosch, katerega rojstno ime je bilo Jeroen van Aken (podpisoval se je sicer kot Jheronimus Bosch), bo na razstavi z naslovom Hieronymus Bosch – vizije genija predstavljen skoraj z vsemi osrednjimi deli, z izjemo mnogim najprepoznavnejšega Vrta naslad, ki madridskega Prada ni zapustil, pač pa so iz tega osrednjega španskega umetnostnega muzeja med drugim posodili znani Triptih z vozom sena.
V Pradu, ki bo za Muzejem Severnega Brabanta prav tako prizorišče Boscheve razstave, se nasploh ponašajo z največ njegovimi deli na svetu (ljubitelj njegove umetnosti je bil že v 16. stoletju absolutistični španski kralj Filip II.), v samem s-Hertogenboschu pa se ni ohranilo nobeno njegovo delo. Pa čeprav je Bosch v njem in bližnjem kraju Oirschot, kjer se je ustalil po poroki, preživel celotno življenje.
