Tiskane izdaje
Medtem ko v Kunstmuseumu v Bernu in Bundeskunsthalle v Bonnu za november napovedujejo odprtje razstave umetnin, odkritih pri kontroverznem Corneliusu Gurlittu, sta se po pisanju časopisa The Art Newspaper dve umetniški deli iz njegove posesti vrnili k dedičem nekdanjih lastnikov.
To sta slika Camilla Pissarroja, klasika impresionizma, krajinarja in slikarja podeželskih in mestnih prizorov, ter risba Adolpha Menzla, realista in enega vodilnih nemških umetnikov 19. stoletja. Gre za Pissarrojevo upodobitev izseka Pariza ob Seini in Menzlovo risbo interierja neke gotske cerkve.
Sumljiva provenienca skoraj stotih umetnin
Doslej so se od okoli 1500 umetnin, odkritih leta 2012 v Gurlittovem stanovanju v Münchnu in nekaj zatem na njegovem drugem domu v Salzburgu, k dedičem nekdanjih lastnikov vrnile le štiri – v preteklosti so vrnili sliki Hanrija Matissa in Maxa Liebermanna –, domnevajo, pa da je glede provenience spornih še 91 drugih del umetnikov, med katerimi so tudi Paul Cézanne, Max Beckmann, Albrecht Dürer, Edvard Munch, Pierre-Auguste Renoir in Edgar Degas.
Za te umetnine obstaja sum, da so bile v času nacizma od tedanjih judovskih lastnikov bodisi odkupljene pod prisilo bodisi zaplenjene. Kot je znano, je Gurlitt umetnine nasledil od očeta Hildebranda Gurlitta, prekupčevalca z umetninami v času nacističnega režima, zatem pa jih dolga desetletja skrival in niso bila dostopna nikomur. Naposled jih je po odkritju in zaplembi pred smrtjo – umrl je pred tremi leti – v oporoki zapustil Kunstmuseumu v Bernu.
