Do kod seže domet zasebnega zbirateljstva?

V Narodni galeriji bodo nocoj zasedeni s prebujanjem lepote.­ Časovno odmaknjene lepote po angleško.

Kot uvodni korak v novo razstavno sezono napovedujejo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote, ki ima vsaj dve izstopajoči potezi.

Prva je, da je njena osnova zasebna zbirka življenjskih partnerjev – slovenske slikarke Mojce Oblak in britanskega filozofa z doktoratom z Oxforda Paula Crowtherja –, druga pa, da bo polemizirala celo z britanskim obravnavanjem enega še danes najprepoznavnejših otoških umetnostnih fenomenov: znamenitih prerafaelitov.

To umetniško združenje, v osnovi bratovščina, ki so jo proti koncu politično prevratnega leta 1848 ustanovili John Everett Millais, Dante Gabriel Rossetti in William Holman Hunt, kmalu pa so se jim pridružili še James Collinson, Thomas Woolner, Frederic George Stephens in William Michael Rossetti, je še danes eden osrednjih magnetov obiskovalcev stalne zbirke londonske Tate Britain, v kateri so prav tem umetnikom, ki so se odvrnili od predpisanih akademskih vzorcev in okostenelih pravil, utemeljenih na prastari umetnosti Rafaela in drugih velemojstrov klasičnega slikarstva, ter se vnovič zazrli v naravo in njene nadrobnosti, neodvisne od klišejev in vsakokratnih mod, pred dvema sezonama posvetili obsežno monografsko razstavo Preafaeliti: viktorijanska avantgarda.

Na tej razstavni uspešnici je bilo mogoče srečati vsem znana dela na čelu z Millaisovo utapljajočo se Ofelijo, v resnici sicer modelko Elizabeth Siddal, ali upodobitve drugih danes legendarnih muz prerafaelitov, med katerimi so bile še Fanny Cornforth, Jane Morris ali Sophy Gray. Tudi te so bile za viktorijansko prebujanje lepote nedvomno pomembne.

Razstava v NG bo ponudila študijsko gradivo, risbe, akvarele, slike, tekstilne zidne obloge, reliefe in drugo gradivo prerafaelitske bratovščine ter njenega kroga, med drugim tudi likovna dela legendarnega kritika Johna Ruskina, avtorja vplivnih knjig o tedanjem modernem slikarstvu, ki je bratovščino pomembno podpiral od leta 1851, ob prerafaelitih pa bodo prisotna tudi dela drugih umetnikov viktorijanskega časa.

Napovedujejo 153 eksponatov, razporejenih v tematske sklope s predstavitvijo dveh generacij prerafaelitov, Ruskinove doktrine, krajine, klasične tradicije in akademskih žanrov (ter seveda še česa), v izboru bodo tudi zasnove za danes znamenita dela, recimo za Ljubezen na ruševinah Edwarda Burna - Jonesa, kot celota pa bo projekt svojevrsten odgovor na omenjeno razstavo v Tate Britain, ki je po premieri doživela še mednarodno turnejo. V NG so zapisali, da bo ljubljanska razstava proti avtorjem tega projekta, ki je prerafaelite v naslovu definiral za avantgardo, uperila kritično ost.

Prerafaeliti: avantgarda ali ne?

V katalogu razstave obljubljajo uvodno študijo Paula Crowtherja, ki je status prerafaelitov opredelil polemično, z novega zornega kota. V študiji ugotavlja, da prerafaelitska bratovščina ne izpolnjuje pogojev za avantgardno gibanje, temveč je z zahtevo po nadrobnem opazovanju narave le radikalizirala ­nekatere aktualne težnje štiridesetih let 19. stoletja.

S tem je prispevala k oblikovanju časovnega sloga, ki ga označuje prirejanje značilnosti akademskega žanra (ljubezen do prizorov iz vsakdanjega življenja, do nadrobnosti, natančnega opazovanja, poudarjanja nravi in človeške izkušnje) za snovi, ki so bile sicer pridržane za zgodovinsko slikarstvo.

Podobno so John Constable, Joseph Mallord William Turner in teoretsko John Ruskin v akademskem vrednostnem sistemu manj vredno krajino dvignili v pomemben žanr v meščanski podjetniški kulturi, ki je enako visoko cenila tudi portret.

Ob akademskih polemikah bo seveda razstava tukajšnjemu občinstvu postregla predvsem s temo britanske umetnosti iz 19. stoletja, ki je v programih tukajšnjih muzejev in razstavišč nedvomno redka. Vsem znanih klasičnih del prerafaelitov najbrž ne kaže pričakovati, a bo nedvomno zanimivo videti, do kod lahko v zdajšnjih pogojih umetnostnega trga na področju velikih klasičnih imen umetnosti iz preteklosti seže domet zagnanega zasebnega zbirateljstva.

V zbirki Crowther-Oblak, so dodali v NG, je trenutno okoli 180 umetniških del in veliko pomožnega gradiva z drugih področij kulturnega udejstvovanja umetnikov. Denimo neobjavljena pisma, zvezki poezije, romani, teoretski spisi in ilustrirane­ knjige.