Tiskane izdaje
Kakšna je bila vloga fotografije v zgodnjem 20. stoletju, ko se je razvila zračna fotografija in uveljavljalo fotoreporterstvo, in danes, ko so v digitalni dobi ponovno aktualna vprašanja o cenzuri, nadzoru in propagandi, je le eno od vprašanj, na katerega skušajo odgovoriti dela, fotografije na razstavi Polja rdečega maka, ki so jo pravkar odprli v I. preddverju Cankarjevega doma.
Razstava v organizaciji Galerije Photon (tam so v četrtek odprli razstavo Iz zraka) bo predvsem raznolika podoba prve svetovne vojne, ki velja za enega najbolj dramatičnih dogodkov v novejši evropski zgodovini, v odsevu sodobne fotografije. Premiera mednarodnega projekta, ki sta ga kurirala Miha Colner in Dejan Sluga ob pomoči kustosov različnih narodnosti, je bila v Ljubljani, nato pa se bo selila v Bratislavo, Budimpešto, na Dunaj, v Prago, Slupsk ...
V I. preddverju Cankarjevega doma so na ogled dela osemnajstih fotografov in umetnikov, v Photonu – Centru za sodobno fotografijo pa so v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije (MNZS) pripravili zgodovinsko razstavo, ki obravnava razvoj zračne fotografije v njenem pionirskem obdobju prve svetovne vojne.
Vojna iz sodobne perspektive
Od kod ideja za projekt, smo vprašali Miho Colnerja. »Ideja za projekt je simbolno povezana s stoto obletnico prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je namreč izjemno pomembna prelomnica v evropski zgodovini, saj predstavlja prehod v moderno dobo; nekateri zgodovinarji jo namreč označujejo kot simbolni začetek 20. stoletja. V družbeno-političnem in ekonomskem smislu je to zaključek dolgega obdobja miru, cvetočega prostega trga in gospodarske rasti, ki pa je v zadnjih letih pred vojno nezadržno upadala, hkrati pa tudi številnih socialnih nepravičnosti in posledično nemirov.
Vojna je vse to prekinila in postavila svet na nove temelje: okrepila se je institucija nacionalne države, gospodarska elita je v iskanju novih zaveznikov, ki jo bodo ščitili pred proletariatom, sklenila pakt s totalitarnimi režimi (fašizem in nacizem), svet se je z nastankom Sovjetske zveze kot prve komunistične države ideološko polariziral, itd. Na drugi strani je ta vojna ena najbolj krvavih epizod v novejši zgodovini. Umetniki, zbrani na osrednji razstavi Polja rdečega maka, tematizirajo in komentirajo ta čas iz sodobne perspektive, s časovne distance, ki jim omogoča neobremenjenost.«
Kriteriji izbora
Glavni kriterij za izbor fotografij, ki so uvrščene na razstavo, je bil kakovost del in njihova ustreznost v odnosu do tematike. V procesu priprave razstave so kustosi ugotovili, da je fenomen prve svetovne vojne, na neposredni ali posredni ravni, dokaj slabo zastopan v svetu sodobne umetnosti.
Zelo težko je bilo najti ustvarjalce, ki bi se ukvarjali s tem časom in tem fenomenom, pravi Colner, in izpostavlja dva najbolj tipična pristopa: prvi je pristop t.i. »aftermath« fotografije, ki s časovnim odmikom prikazuje prostore in kontekste preteklih dogodkov; drugi pristop pa je usmerjen v rabo arhivskih materialov. Nastala je zelo eklektična razstava, kakor je raznolika tudi sodobna umetnost in sodobna fotografija.
Na razstavi so zastopani umetniki z vseh koncev Evrope, predstavljajo pa tudi ameriško avtorico Bonnell Robinson, ki je sledila potem svojega dedka, ki se je boril na soški fronti. Vsi sodelujoči, glavna kustosa (Dejan Sluga in Miha Colner) ter sodelujoče selektorice (Michaela Bosakova, Katarzyna Majak, Gabriella Uhl), so razmišljali mednarodno.
Ni šlo za nacionalne selekcije. »Je pa res, da vsak najboljše pozna prostor, kjer živi in deluje. Photon je na primer v projekt pripeljal avtorje iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Velike Britanije in Slovenije,« je poudaril Colner.
Simpozij
Na dan otvoritveni dan so pripravili tudi mednarodni simpozij, ki je bil namenjen poglobljeni predstavitvi tematike, ki je na vizualni ravni prikazana skozi razstavo. Marko Štepec, kustos MNZS, je, denimo, spregovoril o fenomenu zračne fotografije oziroma aerofotografije, ki se je začela (iz zelo praktičnih, to je izvidniških razlogov) razvijati prav v času prve svetovne vojne.
Razstava je financirana iz različnih virov, k temu pa so prispevali vsi sodelujoči partnerji, četudi je osrednjo vlogo odigral Photon. Projekt je v največji meri podprla Višegrajska fundacija, a tudi vrsta javnih in zasebnih podpornikov.
Kataloga zaenkrat ne bo, saj zanj (še) niso zbrali potrebnih sredstev; celotna produkcija razstave in turneje je namreč že sama zase precej draga. Vendar bodo v prihajajočem letu poskusili tudi s tem. »Namesto tiskane izdaje je trenutno na voljo spletna stran (http://redpoppyfields.org), kjer je mogoče najti vse informacije o projektu in kjer se bodo zbirali materiali predavanj, razstav in pogovorov, kakor tudi eseji in fotografije. Pravzaprav je spletna stran še dosti bolj dostopna širši, tudi mednarodni javnosti,« je zaključil Colner.
