Tiskane izdaje
Slana se je rodil leta 1926 v Bodislavcih pri Mali Nedelji. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Živi in dela v Ljubljani in v vasi Krka na Dolenjskem.
Njegov opus je zelo raznolik. Kot je ob razstavi leta 2013 na Loškem gradu povedal v intervjuju za Delo, je pri njem na prvem mestu akvarel, »ker je neposreden, delati ga je treba hitro, dokler je papir še vlažen, moker«.
Značilni, pogosto etnološko navdahnjeni motivi
»Prav pri akvarelu sem razvil zelo osebno tehniko, moj stil je najbolj prepoznaven v akvarelih. Olja so po drugi strani zahtevnejša, a lahko jih delam počasi, se večkrat ustavim, razmišljam, zbrišem ... Sicer je pa dobro sliko težko narediti v katerikoli tehniki,« je še povedal umetnik.
Slana je znan po svojih značilnih motivih, pogosto etnološko navdahnjenih, kot so kozolci, skednji, mlini, vinske kleti, notranjščine starih gostiln in podstrešnih sob. Prav tako je dobro znan po svojih šopkih, petelinih, mačkah, ribah. »Riba je oblika živega bitja, ki v enem krogu združuje vse – telo, glavo, roke, noge.«
Vodja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Marko Arnež pa je ob razstavi na Loškem gradu, na kateri je bil predstavljen izbor del iz petih desetletij umetnikovega ustvarjanja, zapisal, da je Slana slikar odhajajočega sveta, ki s svojimi deli beleži minljivost časa in poskuša v minevanju in spreminjanju pritrditi podobe vsakdana na platna večnosti. »Kar izgineva v enem svetu, se umetniku neprestano poraja v drugem. Slana nam s svojo vitalnostjo, ljubeznijo do življenja in s podobami svojih del neprestano pripoveduje, da je življenje lepo.«
