Globalni umetnostni trg: Lani rekord, letos 7-odstotni padec

Letno poročilo sejma Tefaf: Zdaj je uradno, trg z umetninami se je lani skrčil, še vedno ga obvladuje finančna elita.

Thu, 10.03.2016, 18:00

Jutri bo v nizozemskem Maastrichtu stekel sejem Tefaf, najprestižnejši med tistimi, ki ob delih klasikov modernizma in sodobnih umetniških izdelkih sežejo globlje v preteklost, do starih mojstrov, antike, tudi prazgodovine, ob tem pa tudi na najširša področja antikvitet, uporabne umetnosti, najprestižnejšega nakita ali oblikovanja.

Kar je zanimivo tudi širše in ne le za tiste, ki si bodo sejem ogledali, je, da se organizatorji Tefafa v dneh pred začetkom sejma tradicionalno potrudijo z razgrnitvijo številk, s katerimi podajo letno inventuro gibanj na globalnem trgu umetnin v minulem letu. Gre za pregled, ki ga tradicionalno ureja Clare McAndrew, ustanoviteljica podjetja Arts Economics, ki ga tudi vodi, Tefafova analiza trga pa tradicionalno velja za najodmevnejšo. Na spletni strani sejma so povzeli osnovne poteze poročila, v celoti ga bo McAndrewova na njem predstavila jutri.

Trg zrasel le v ZDA

Tokratno poročilo odraža v primerjavi z lanskim o rekordnem letu 2014 kar nekaj premikov. Če so na trgu leta 2014 obrnili kar okoli 68,2 milijarde ameriških dolarjev, letošnje poročilo navaja obseg 63,8 milijarde. Kar so analitiki umetnostnega trga že opažali, je postalo uradno. Trg se je lani skrčil za okoli sedem odstotkov, za kar je bil zaslužen predvsem kitajski trg, ki je lani zabeležil 23-odstotni padec.

Poročila o globalnem trgu se sicer vselej vrtijo predvsem okoli trojice osrednjih nacionalnih trgov, ob kitajskem še okrog ameriškega in britanskega. Tokratni zmagovalci so vsekakor Američani, katerih trg je lani celo poskočil za štiri odstotke in ZDA z rekordnim obsegom 27,3 milijarde dolarjev še utrdil na vodilni poziciji, Britanci pa so tako kot Kitajci zabeležili padec. Sicer le 9-odstotnega, tako da so po več letih znova prehiteli Kitajsko in se povzpeli na drugo mesto.

Američani so sicer lani osvojili 43 odstotkov globalne umetnostne pogače, Britanci 21 odstotkov, Kitajci pa 19 odstotkov. Ostalim (skoraj 200) državam je torej ostalo le borih 17 odstotkov ...

Največ so znova zaslužili najbogatejši

Onkraj nacionalnih predznakov poročilo odraža tudi izjemno prevlado elite. Umetniška dela, prodana za več kot milijon dolarjev, predstavljajo kar 57 odstotkov celotne finančne pogače lanskih dražb, četudi številčno predstavljajo manj kot odstotek vseh prodaj. Prav tako imena umetnikov, vletenih v te elitne prodaje, predstavljajo le odstotek, kar pomeni, da se najbogatejši zbiralci in investitorji v umetnine osredotočajo le na dela peščice izbrancev.

Dobro vedo, zakaj. Sodeč po poročilu je v zadnjem desetletju delom iz cenovno najvišjega segmenta trga vrednost poskočila kar za 400 odstotkov, medtem so je bil tovrsten skok pri umetninah srednjega ali nižjega cenovnega razreda 100-odstoten. Pri sami finančni špici, umetninah, prodanih na dražbah za več kot 10 milijonov dolarjev, ki so lani na trgu številčno predstavljale zgolj 0,1 odstotka vseh prodaj na dražbah, pa je bila rast v istem obdobju več kot 1000-odstotna ... Prodaja teh ultradragih umetnin je lani zasedla kar 27 odstotkov vrednosti celotnega dražbenega trga.

Galeristi na sejmih prodajo okoli 40 odstotkov vsega

Še nekaj številk. Razmerje med prodajami na javnih dražbah in prodajami po drugih poteh, v galerijah, na sejmih idr., je bilo lani 47 proti 53 odstotkov, še vedno pa se nadaljuje trend, ki galeriste sili k potovanjem. Na sejmih so po lastnih ocenah lani prodali kar okoli 40 odstotkov vsega, kar pomeni, da se zgolj čakanje na kupce v udobju lastne galerije znova ni obrestovalo. Galeristi so postali trgovski potniki ...

Nadaljuje se tudi rast prodaje preko interneta, katere obseg se v zadnjem obdobju poveča za okoli 7 odstotkov letno. Lani je segla do 4,7 milijarde dolarjev oziroma do 7 odstotkov vrednosti celotnega trga.

Na sejmu Tefaf sicer vsako leto obrnejo milijone evrov. Prvo izdajo so pripravili v sezoni 1988, na tokratni pa napovedujejo 275 galerij iz 20 držav, ki se, preden smejo na sejem, prebijejo skozi strogo selekcijo. Organizatorji se na spletni strani pohvalijo, da gre sleherni predmet, preden ga je mogoče videti v sejemski ponudbi, skozi roke 175 mednarodnih poznavalcev iz 29 držav.

Mimogrede, Tefaf običajno obišče kar okoli 70.000 obiskovalcev, in to kljub zasoljeni ceni vstopnice 40 evrov (oziroma letos s katalogom kar 100). Koliko bo letošnjih obiskovalcev, bo znano po 22. marcu, ko se bo sejem iztekel.

Prijavi sovražni govor