Tiskane izdaje
Elitni pariški Grand palais bo do začetka prihodnjega leta v znamenju umetnosti, ki si je morala elitni položaj izboriti - devete umetnosti, stripa.
Je pa vsekakor že dolgo elitno ime umetnika, katerega razstavo je mogoče od včeraj obiskati v njem, namreč Belgijca Georgesa Remija (1907–1983), enega osrednjih klasikov evropskega stripa, znanega po vzdevku Hergé.V evropsko kulturno zgodovino se je zapisal kot eden prvih francosko govorečih avtorjev, ki so se začeli izražati z ameriško stripovsko formo, globalno pa še danes slovi po seriji Tintinovih avantur. Premiera dogodivščin tega stripovskega junaka v otroški prilogi belgijskega časopisa Le Vingtième Siècle se je zgodila januarja leta 1929.
Okoli 250 milijonov prodanih albumov
V stripovskih antologijah si je pomemben položaj priskrbel tudi z zanj značilno, enovito risarsko linijo, t. i. ligne claire. Doslej so njegove stripe prevedli v kar okoli sto jezikov, prodali pa okoli 250 milijonov izvodov albumov.
Razstavo v Parizu so pripravili v sodelovanju z Hergéjevim muzejem v Louvain-la-Neuvu na jugu Bruslja. Ta je vzpostavljen na naslovu Rue Labrador 26, kar se ujema s – sicer fiktivnim – naslovom prvega Tintinovega doma v Hergéjevih avnturah. Temeljni kamen zanj so postavili leta 2007, ob stoletnici Hergéjevega rojstva, odprli pa dve sezoni zatem.
Na razstavi Hergéjevo stripovsko kariero postavljajo v kontekst filma, slikarstva, fotografije in pustolovskih romanov, ki so vplivali nanj, izpostavljajo tudi njegovo strast za umetnost risbe, celoten izbor pa označujejo kot prikaz tega, kako se njegova umetnost vklaplja tako v njegov čas kot zgodovino umetnosti.
