Tiskane izdaje
Okoli pol milijona evrov je seštevek številk peterice prednovoletnih javnih dražb umetnin, ki so poskrbele za opazen premik na slovenskem umetnostnem trgu. Onkraj javnih dražb je trg postregel še z odkritjem in takojšnjim nakupom Prestarja in Ptičarja Fortunata Berganta za Narodno galerijo.
Štiri osrednje dražbe umetnin so bile v Ljubljani, ena znova v Trstu, in četudi ostaja lanski (skoraj) milijon z dražbe v tržaškem Stadionu nedosegljiv, je slabih štiristo tisočakov, doseženih letos zgolj v Ljubljani, doslej najboljši seštevek rezultatov dražb tostran meje.
Zanj sta zaslužna dva fenomena. Klasične dražbe, ki so po lanskem paradnem mahanju s tablicami z dražbenimi številkami v Trstu tudi tukajšnje lastnike umetnin prepričale, da je uspešna prodaja na dražbah možna, v prednovoletnem času najizrazitejšega razpiranja denarnic pa sta se zgodili še sodni z umetninami v lasti podjetij v stečaju.
Sprva ni kazalo dobro. Z rezultatom nekaj manj kot štirinajst tisočakov so novembra začeli v Društvu likovnih umetnikov Ljubljana, na začetku decembra pa je prinesla 116 tisočakov dražba trideseterice slovenskih umetnin, ki so jo znova pripravili v Stadionu.
Prvi domač odgovor je s 107 tisočaki sledil v Carnioli Antiqui, drugi je bil visokoleteče licitiranje umetnin podjetij Finetol ter Alpen Invest. Prvega v stečaju, drugega ne. Rezultat dražbe je bil dobrih 153 tisočakov neto, z davkom, ki pri prodaji umetnosti ni majhen – po podatkih organizatorjev dražbe 22 odstotkov –, pa nekaj manj kot 192 tisoč. Dražba je zelo popravila boren vtis prodaje del impresionistov, nekdaj zlate jame preprodajalcev slovenskih umetnin.
Če so ta v DLUL in Carnioli Antiqui ostala neprodana in so v Trstu z dvema Jakopičevima slikama segli le do 12.500 evrov za vsako, je bilo Trnovo tega slikarja iz Finetolove zbirke v Ljubljani prodano za 75.000 evrov neto (91.500 z davkom), kar je nov rekord kake prodaje slovenske umetnine na javni dražbi v mejah Slovenije.
Domala vse, kar je bilo prodano, vključno s to sliko, je pokupil slovenski distributer kemikalij Solchem, ki na trgu umetnin sploh ni znan, njegov predstavnik pa nakupa po dražbi ni hotel komentirati. Le dva dneva zatem je sledila dražba umetnin podjetja Poteza Naložbe v stečaju z rezultatom dobrih 57 tisočakov z davkom.
Onkraj javnih dražb je za odkritje in pol ter novico leta poskrbela prodaja umetnin s strani zasebnikov. Kar sedem desetletij pogrešana in v legende zavita Prestar in Ptičar Fortunata Berganta sta se izognila prostemu trgu in za 140 tisočakov pristala v zbirki Narodne galerije.
Kombinacija lastnikov, naklonjenih prodaji muzeju, spretnih muzealcev v Narodni galeriji in kulturnega ministrstva, ki se je tokrat hitro odzvalo, je obrodila srečno zgodbo, o kakršni ne moremo pisati pri veliko zahtevnejšem zalogaju: nakupu zbirke umetnin nasedle Factor banke.
Če smo lani novembra objavili veselo novico, da jo je kulturno ministrstvo že odkupilo – za izklicno ceno so navedli dober milijon –, se je to kasneje pokazalo za novinarsko raco, oktobra letos pa je njen ugledni kreator dr. Tomaž Brejc, ki dotlej ni javno komentiral prodaje, nad možnostjo nakupa za javno zbirko obupal in na facebooku objavil, da je državni zbor zapečatil usodo zbirke.
Napovedal je njeno razprodajo temu ali onemu tajkunu. Ko smo ministrstvo znova pobarali o tem, smo prejeli redkobeseden odgovor, da možnost nakupa še proučujejo.
