Kaj se zgodi, ko (naravne) svetlobe ni več

Svetlobna gverila: V Ljubljani se danes odpirajo številna prizorišča festivala s svetlobo na sto in en način.

Objavljeno
27. maj 2015 12.27
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

V letu, ki ga je Unesco razglasil za leto svetlobe in svetlobnih tehnologij, se središče Ljubljane spreminja v živahno prizorišče, v katerem igra osrednjo vlogo svetloba, čeprav je letošnja tema V tèmi. Danes bodo odprli vsaj šest novih prizorišč.

Svetlobna gverila v deveti izdaji ponuja več novosti. »Nova je tema, kakor vsako leto,« je pogovor z nami začela selektorica in osrednja gibalna sila festivala Katerina Mirović. Poleg tega so program razširili na nekaj novih lokacij. Že dober mesec dni je v parku pred Fužinskim gradom (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) v Ljubljani na ogled projekt Katje Paternoster Nočni obiskovalci, s katerim se neposredno dotika pojava prisotnosti divjih živali v mestu, saj jih je umetnica upodobila v nizu svetlobnih objektov, s katerimi opozarja na njihovo skrito prisotnost. »Eno lisičko so nam že ukradli, kar pomeni, da jim je bila všeč,« je povedala Katerina Mirović. V prostorih MAO se predstavljata tudi Aleksandra Stratimirović in Sandra Praun z razstavo Ti rečeš svetloba, jaz mislim senca.

Sodelovanje s festivalom Strictly analog

Letos so se povezali z različnimi sodelavci, med drugim z Ljudmilo, s katero sodelujejo pri festivalu Strictly analog (SA, od 30. maja do 1. junija). Mednarodni festival združuje analogne avdiovizualne performanse ter mreži in raziskuje eksperimentalne ustvarjalne in komunikacijske procese v polju analognega. V tretji ediciji ostaja zvest raznolikim AV-praksam, obogaten z umetniškimi intervencijami Svetlobne gverile pa se bo iz osrčja Tobačne, kjer se bo festival začel v soboto, preslikal v mestno središče, v nedeljo z delavnicami, v ponedeljek z javnimi ­intervencijami.

Med zanimivejšimi je umetniški kolektiv RaumZeitPiraten, ki v imenu združuje Einsteinov koncept štiridimenzionalnega Raumzeita (prostor-čas), kot pirati pa se čutijo dolžne, da se zunaj tradicionalnih okvirov produkcije s temi koncepti svobodno poigravajo. V nakupovalnih vozičkih bodo prevažali projektorje in osvetljevali­ naključno izbrane fasade.

Svetlobne grafike Claudie Reh

»Naš prispevek k festivalu SA je Claudia Reh, umetnica, ki pojmuje svoje delo kot svetlobno grafiko: svetloba je osnovni gradnik, s katerim izraža in posreduje svoje vizualizirane misli. V Ljubljani se predstavlja z zanjo značilnim orodjem – grafoskopi, s katerimi ustvarja hipne vizualizirane podobe monumentalnih dimenzij. V živo pred občinstvom bo avtorica na Novem trgu ustvarila velikansko fresko, ki z živahno barvno skalo in eklektičnim naborom slikovitih podob išče ravnotežje na ozkem preseku med vidnim in nevidnim,« je povedala Katerina Mirović.

Izpostavila je še eno svetlobno umetnico, koreografinjo Ulo Sickle, ki z zvočnim umetnikom Yannom Leguayem v triptihu kratkih plesnih (ali gibalnih) študij preizkuša, kako svetloba vpliva na naše zaznavanje telesa in prostora. Ta vpliv je presenetljivo velik. Zdi se, da je telo nepremično, a se giblje, gibe povzročijo različni soji svetlobe. Kanadska plesalka bo delala gibe s svetlobo v Bunkerju. »To je optična prevara in pri letošnji temi smo iskali prav to – projekte, ki nekako poudarjajo te nerealnosti percepcije. Svetloba omogoča, da stvari in predmeti postanejo vidni in razpoložljivi našim čutom, kot taki pa podvrženi racionalni presoji in opazovanju – a kaj se zgodi, ko (naravne) svetlobe ni več?«

Z »optično prevaro« se ukvarja tudi avstrijski kolektiv Ring Ging Bling v Galeriji Vžigalica. Izrabljajo preprost učinek komplementarnih barv, ki zbledijo, kadar so obsijane s svetlobo enake barve. Neskončno in hitro menjavanje svetlobnih virov v prostoru ustvarja poseben optični učinek, katerega rezultat je iluzija gibanja sicer statičnih objektov in podob. Avtorji, ki imajo dolgo kilometrino na področjih vsakovrstnih kreativnih praks, pri svojem delu zajemajo iz različnih tradicij vizualne umetnosti, od ulične umetnosti do klasične risbe in ilustracij.

Svetlobni grafiti Michaela Bosanka

Novo prizorišče je tudi Tobačna, kjer je razstava v galeriji in zunaj nje. Med zanimivejšimi bo projekt valižanskega umetnika Michaela­ Bosanka, ki ustvarja svetlobne grafite. Princip te tehnike temelji na fotografiji, pri čemer izrazito dolge ekspozicije omogočajo fotografski zapis gibanja svetlobnih teles. Ekspozicije so lahko dolge tudi do ene ure; avtor pri tem uporablja različne vire svetlobe, od bakel do klasičnih luči in svetlečih diod.

Rezultat je fotografsko delo, ki v tem mediju zapiše risanje s svetlobo v prostoru. Vključitev ljudi in elementov prostora, okoli katerih je nato zasnovana svetlobna risba, omogoča izkušenemu risarskemu mojstru, kakršen je Michael Bosanko, snovanje izjemnih svetlobnih kompozicij, ki jih avtor nato projicira v prostor.

V Galeriji Škuc bo nastopil v Berlinu delujoč umetnik italijanskih korenin Alessandro Lupi, sicer stari znanec Svetlobne gverile. Predstavil bo tri projekte: Berlinska okna, Drevesa in Antiego zrcalo.

Laboratorij v parku Zvezda

Preddogodek festivala je Laboratorij Svetlobne gverile v parku Zvezda. Ambiciozna osvetlitev ljubljanskega parka je sklepna etapa večmesečne delavnice, ki jo je finski umetnik Kari Kola zastavil z dijaki in študenti (ter njihovimi profesorji) Fakultete za arhitekturo, Naravoslovnotehniške fakultete – oddelka za tekstilstvo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.

S projektom preizkušajo sodobne tehnike urbanega osvetljevanja, park pa se v temi preobrazi v geometrijski poligon luči in abstraktnih oblik, ki nenehno spreminjajo njegov karakter. »Projekt je še toliko bolj dragocen zaradi sodelovanja več skupin študentov in dijakov, ki so ob umetniku in somentorjih (Elena Fajt, Marija Jenko, dr. Tomaž Novljan, Boštjan Drinovec in Damijan Kracina) bogatili svoje znanje in izkušnje s področja uporabe in oblikovanja svetlobe ter kolektivnega dela,« je poudarila Katerina Mirović.

Svetlobna gverila je letos resnično bogata. Podrobnejši program je na voljo na spletni strani ­svetlobnagverila.net. Lahko pa se pustite presenetiti in vas bo do 26. junija med nočnimi sprehodi po slovenski prestolnici obsijalo kaj ­zanimivega.