Kako je slavna Kapitolska Venera postala Ikeina omara za čevlje

V Italiji odmeva neverjetna cenzura antičnih mojstrovin med obiskom iranskega predsednika Hasana Rohanija.

Wed, 27.01.2016, 18:00

Pomnite Venero cunj (če tako prevedemo izvirni naslov Venere degli stracci) Michelangela Pistoletta, ki je v režiji Moderne galerije leta 1996 odmevno gostoval tudi v Sloveniji, tedaj celo z ambicijo ureditve stalnega prostora nedaleč od Tromostovja, kar pa je nazadnje padlo v bližnjo vodo Ljubljanice?

Pistoletto je v tej klasični instalaciji iz poglavja arte povera – revne umetnosti – kopijo antične Venere obdal s kupom cunj in tako simbol klasične umetnosti in lepote soočil s kupom odsluženih rezultatov potrošništva, bolje, odpadkov. Na to sodobno metamorfozo Venere se spomniš, ko prebiraš aktualne italijanske odzive na ravnokaršnji obisk iranskega predsednika Hasana Rohanija v Rimu in Vatikanu.

Zaradi tega obiska je bila v tamkajšnjih Kapitolskih muzejih svojevrstne, ne najbolj umetniške, gotovo pa revne metamorfoze deležna slavna Kapitolska Venera iz 2. st. pr. št. Čeprav si skuša z rokami sramežljivo (in precej neuspešno) prekriti prsi in še kaj, so jo med obiskom prvega moža Irana rokohitrsko spremenili v »minimalistično skulpturo« in Rohani je lahko »občudoval« le bel kvader iz priročnih panojev. Tudi na ta način so rimske oblasti v iskanju gospodarskih stikov z Iranom le dober teden po dogovoru o rešitvi jedrskega spora in odpravi gospodarskih sankcij izkazale spoštovanje gostu in veroizpovedi, kakršna v Iranu vlada od revolucije leta 1979.

Presenetljiva italijanska samocenzura je seveda odmevala po svetu. O njej in o spremnih državniških napitnicah z brezalkoholnimi napitki so – kot ugotavljajo Italijani, ne brez sarkazma ali ironije – pisali Le Figaro, Guardian in Newsweek, največ odmevov pa je odločitev seveda sprožila doma. Tudi v vladi. Kulturni minister Dario Franceschini se je, kot piše Panorama, že izgovoril, da o odločitvi o zakritju golote nista bila obveščena ne on ne predsednik vlade Matteo Renzi iz levosredinske Demokratske stranke, potezo pa ocenjuje za »nerazumno«.

Kritike z leve in desne

Seveda so bili najostrejši na desnici. Vodja Severne lige Matteo Salvini je potezo ocenil za »norost«, predsednik regije Ligurija Giovanni Toti iz stranke Naprej Italija pa je izjavil, da prekrivanje lastnih umetniških del pomeni negiranje lastne kulture in da se je potrebno sramovati tega, ne golote. Iz stranke skrajne desnice Bratje Italije se je oglasil sam vrh. Na njem ni kak brat, ampak sestra, predsednica Giorgia Meloni, ki je, kot poroča Corriere della sera, Renzija javno vprašala, ali bo ob obisku katarskega emira v Rimu, ki se bo zgodil še ta teden, čez baziliko sv. Petra poveznil kako velikansko škatlo ...

Kot piše La Stampa, so se sicer na cenzuro antične umetnosti odzvale iste politične sile, ki še dan pred tem niso imele ničesar proti ceremonijam, namenjenim poglavarju države, v kateri ubijajo, pohabljajo in mučijo disidente ter homoseksualce, kamenjajo ženske, ki so – tudi če proti svoji volji – prevarale može, in v kateri ne priznavajo obstoja Izraela.

Z nasprotnega političnega brega je svoje dodala Radikalna zveza Adelaide Agiletta, ki je opozorila na selektivnost spomina. »Junija lani, pred le sedmimi meseci in znova 'zaradi spoštovanja', so v (tako rekoč) laičnem Torinu zaradi obiska papeža prekrili plakate razstave Tamare de Lempicke. Tedaj škandala ni bilo in danes se tega nihče ne spominja.«

Ob Veneri cenzurirani Leda z labodom, Dioniz in Pietro da Cortona

Ob Veneri so iranskemu predsedniku sicer prihranili tudi pogled na druge mojstrovine, ob katerih bi nemara zaradi šiitskega razumevanja moralnih zakonov, ki žensko goloto ostro prepovedujejo, zardel bodisi od sramu bodisi od jeze. Med drugim so prekrili še Ledo z labodom in torzo Dioniza, ki izvira z nekdanjih vrtov Horti Lamiani na Eskvilinu, zapahnili pa so tudi vrata dvorane baročnega slikarja Pietra da Cortona z upodobitvijo Ugrabitve Sabink.

Oglasil se je tudi razvpiti umetnostni zgodovinar Vittorio Sgarbi, ki je zapisal, da Italija še nikoli ni padla tako nizko, čeprav se je že v preteklosti soočala s kapricami, denimo, pokojnega Gadafija, ki se je želel ob obisku Rima utaboriti v svojih šotorih. »Paradoksalno je, da so ruševine Perzepolisa v Iranu na ogled, medtem ko so starorimski ostanki v Rimu zakriti,« je zapisal.

Seveda so eksplodirala družbena omrežja – nekaj slik s Twitterja, ki so zaokrožile v tisku, objavljamo v galeriji –, duhovito neizprosen pa je bil tudi televizijski komik Maurizio Crozza, ki je sarkastično ugotovil, da je Kapitolska Venera v 21. stoletju zaradi Rohanija, ki »to stoletje dobesedno uteleša«, postala Ikeina omara za čevlje. »Danes smo zaradi gospoda z brisačo na glavi prekrili kipe, ker so ga žalile 2000 let stare kopije prsi na kipu izpred 2600 let,« je ugotovil.

Mimogrede, ko je sedma sila za komentar cenzure na tiskovni konferenci v Rimu poprosila samega »gospoda z brisačo na glavi«, je bil ta kratek. Odgovoril je le, da so Italijani zelo gostoljubni in da naredijo vse mogoče, da se gost počuti dobro.

Prijavi sovražni govor