Tiskane izdaje
Toda društvo je želelo ohraniti pluralizem, ki je bil značilen za pretekle, vsakoletne razstave po izboru kritikov v velenjski galeriji, to pa že prej ni zadovoljevalo vseh okusov. Tako ogled selekcije potrdi, da gre za kakovostna dela in avtorje, vmes pa se najde tudi kaj za hitrejši mimohod ali zgolj dvig obrvi.
Pa vendar z razstavo in izborom slovenski likovni kritiki, pač po načelu bolje razstava kakor ne razstava, tudi tokrat izrekajo poklon domačim ustvarjalcem in jim vsaj omogočajo predstavitev. Do samostojnih razstav je, tudi zaradi gmotnih razmer v kulturi, vse težje priti.
Tokratno razstavo Slovenskega društva likovnih kritikov in Galerije Velenje označuje tudi jubilej. Mineva deset let od takrat, ko je društvo začelo v Velenju vsako leto postavljati velike skupinske razstave domačih likovnikov. Na vsaki se je v povprečju predstavljalo po več deset avtorjev in avtoric, skupaj torej več sto domačih umetnikov, ki so zaznamovali in dajejo značaj slovenski umetnosti v tem obdobju.
Gorupič poudarja: »Letošnja razstava ima poleg tega posebnost, da je njen vsebinski okvir določen bolj natančno, kot je to veljalo za prejšnje. Zajema obdobje preteklih štirih desetletij na področju kiparstva. Povsem razumljivo je, da so pričakovanja sodelujočih kot tudi širše javnosti velika. Vsak izmed kritikov je avtorje izbral sam, pri čemer ni imel nobenih omejitev, razen prostorskih zmogljivosti velenjske galerije. Od njega se je pričakovala le argumentacija v obliki študije ali eseja, ki so objavljeni tudi v katalogu ob razstavi.«
Kustosinja razstave o slovenskem kiparstvu v minulih 40 letih je bila Milena Koren Božiček.
