Končno se je prebudil tudi župan

Maribor – Protestna zborovanja na Trgu Leona Štuklja za umestitev Umetnostne galerije Maribor (UGM) v nekdanji SDK se nadaljujejo. Skupina kulturnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so se poimenovali Nevidne vsebine, nevidni Maribor, stopnjuje pritisk na lokalno in državno oblast.

Danes se je končno odzval župan Andrej Fištravec in prvič brezpogojno potrdil, da občina takšno rešitev podpira. Hkrati je dejal, da se za zaplet z ureditvijo dispečerskega centra v tej stavbi – ministrstvo za zdravje je že pridobilo gradbeno dovoljenje, kmalu naj bi se začela adaptacija prostorov – ne čuti odgovornega. »Prvič sem za to slišal šele marca ob obisku vlade, šele danes pa sem izvedel, da je ta lokacija že dve leti na seznamu ministrstva. Nihče nas ni nikoli o tem ničesar povprašal,« je dejal Fištravec. Županove trditve so nenavadne, saj je predlog UGM že dolgo na mizi, sam pa se o tem nikoli ni jasno opredelil. Če je ob obisku vlade izjavil, da se je treba z namero ministrstva za zdravje pač sprijazniti, je včeraj dejal, da nekdanji SDK nujno potrebuje ustrezne vsebine in da je najbolj optimalna prav galerija, medtem ko je lahko dispečerski center urgentne medicine kjerkoli. Kot je dejal, so ministrstvu za zdravje že lani ponudili lokacijo na Cesti proletarskih brigad, zakaj so se odločili za Trg Leona Štuklja, pa mu ni znano. Da bi se zadeva razjasnila, vabi ministra za kulturo Toneta Peršaka in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc prihodnji teden v Maribor na pogovor.

Pomembna vloga kulture

Direktorica UGM Breda Kolar Sluga, ki je v sredo s problematiko seznanila tudi premiera Mira Cerarja, ki ji je obljubil, da bo zadevo preveril, je dejala, da jo veseli, da je župan potrdil namero, da si je treba izboriti izbrano lokacijo. Poudarila je, da je to po najrazličnejših scenarijih v zadnjih letih edina sprejemljiva rešitev, zato upa, da bodo prevladali racionalni argumenti. »Nekdanja SDK je v državni lasti, a država smo mi državljani, ki opozarjamo, da obstajamo, da se ne prodajamo poceni, saj želimo živeti v normalnem mestu, kjer je vloga kulture še kako pomembna,« je dejala.

A odprt ostaja tudi problem financiranja. Za UGM rezerviranih deset milijonov je bilo že porabljenih, poleg tega so stroški adaptacije in obnove ocenjeni na okoli 20 milijonov evrov. »To ni mestni, ampak skupaj z obnovo Mariborske knjižnice in Pokrajinskega muzeja državni projekt, ki je zapisan v nacionalnem programu za kulturo. Če država nima denarja, je to njen problem,« je dejal Fištravec. Če bo obveljal dogovor, da 85 odstotkov denarja za naložbe zagotovi država, bo tudi mesto zagotovilo svojih 15 odstotkov, je še zatrdil župan.