Tiskane izdaje
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ki je bilo z idejo kulturalizacije vesolja križišče med znanostjo, tehnologijo, umetnostjo in humanistiko, je še vedno v težavah. Obljubljene ureditve statusa in financiranja zavoda po več kot letu dni ni na vidiku.
Na nemogoče razmere je zdaj s svojim odstopom opozoril v. d. direktorja zavoda Izidor Fijavž, ki tega zaradi neurejenega statusa in financiranja ne more več voditi odgovorno, kot je dejal za Delo.
Umetnik in nekdanji direktor Ksevta Miha Turšič, ki je pred dobrim letom z gladovno stavko opozarjal na propadanje tega zavoda, zdaj pa tam deluje kot strokovni svetovalec, je za Delo komentiral situacijo: »Odstop Izidorja Fijavža vidim predvsem kot izraz nemoči. Je eden tistih Vitanjčanov, ki je v zadnjem letu naredil vse, kar je bilo v njegov moči, da je objekt v Vitanju deloval. Predstavljam si, da ni bil več pripravljen prevzemati odgovornosti za nedelovanje tistih, ki so se zavezali vzpostaviti delujoč sistem izvajanja kulturalizacije vesolja.«
Fijavž je dejal, da se bo februarja iztekel dosedanji program zavoda. To pomeni, da marca Ksevtu, ki je bil sicer v devetdesetih odstotkih zgrajen z evropskimi sredstvi (in ima s tem tudi pogodbene zaveze do EU), grozi, da ostane prazen. Dodaja še, da bi se v primeru neuspešne tranzicije preoblikovanja Ksevta v javni zavod, ki ga je pred več kot letom obljubljal premier Miro Cerar, objekt v Vitanju najverjetneje zaprl. »Škoda in sramota pa bi bili več kot le materialni,« še dodaja.
Celoten razstavni program skupaj z opremo v objektu je še vedno zasebna investicija prvotnih ustanoviteljev Dragana Živadinova, Dunje Zupančič in Mihe Turšiča, pravi Fijavž. Občina Vitanje je lani financirala le nekatere stroške poslovanja, vlada in pristojna ministrstva pa Ksevta niso financirali. Pri tem dodaja, da imajo na srečo dovolj razvejeno mrežo partnerjev, s katerimi so lahko uresničili tako nove razstave kot dogodke.
Turšič podobno pravi, da so program zastavili in ves čas vodili v okviru možnosti in korak za korakom: »Omogočili smo ga predvsem z lastnim znanjem, sredstvi, sredstvi iz opravljanja dejavnosti in delno proračunskimi sredstvi. Nasproti so stopili predvsem tisti, ki so v kulturalizaciji vesolja videli priložnost za razvoj kulture, umetnosti, humanistike in družbe. Skupaj smo proizvedli neprecenljiv kulturni kapital, ki ga sedanji družbeni upravljavci ne znajo uporabiti. Strah me je, da bo ta kapital do konca izčrpan, zavod ukinjen, objekt pa bo nato predan za druge namene.«
Pot do vesolja skozi Ksevt
Pred dobrim letom, ko se je Slovenija še odločala za članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa), je vlada predvidela, da bi v Ksevtu lahko vzpostavila Slovensko vesoljsko agencijo oziroma tehnično pisarno Slovenija v vesolju, ki naj bi postala temelj urejanja finančnega in pravnega statusa Ksevta, hkrati pa omogočala sodelovanje z Eso.
O tem, kaj prinaša članstvo v Esi za vse vpletene, so se na začetku oktobra leta 2015 v Ksevtu pogovarjali predstavniki Ese in slovenski znanstveniki, podjetniki. Generalni direktor Ese Johann-Dietrich Wörner je takrat dejal, da v Sloveniji vidi potencial v močnem akademskem polju in na številnih industrijskih področjih, ki zadevajo agrikulturo in informatiko. Eric Morel de Westgaver, ki v Esi skrbi za industrijo, nabavo in pravo, pa je za Delo poudaril, da majhne države z udeležbo v Esi dobijo priložnost za sodelovanje v vesoljskih programih, ki jih same nikoli ne bi mogle izvajati.
Turšič o sodelovanju in povezovanju z Eso pravi: »Za Slovenijo ta pomeni predvsem dostop do evropskega trga vesoljskih tehnologij. Toda poleg Ese so tu še evropski razvojni programi, mednarodni vesoljski trg ter številne druge priložnosti.« Pri tem še opozarja: »Vseh omenjenih priložnosti obljubljena virtualna pisarna ne more razvijati, nujna je samostojna agencija ter aktivno vključevanje vseh deležnikov. Povezave in sinergije namreč multiplicirajo rezultate različnih sektorjev. S tem namenom smo tudi začeli iniciativo o Slovenski vesoljski akademiji, ki je prostor medsektorskega povezovanja. Prvi skupni projekti med kulturo, znanostjo in industrijo so že pripravljeni.«
Ksevt ima tako z Eso že pripravljen paket aktivnosti in jih lahko začne izvajati že letos, poudarja Turšič, ki je lani poleti za projekt Supre:organizem prejel častno priznanje Ese in festivala sodobne elektronske umetnosti Ars Electronica: »S kulturnim vesoljskim programom namreč znanstveno-tehnološkim vesoljskim institucijam omogočamo razumevanje in razvoj družbene relevantnosti ukvarjanja z vesoljem. To je tudi po besedah evropske komisarke Violete Bulc ena ključnih novosti evropskih in vesoljskih strategij.«
Na vladi medresorsko usklajevanje
Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so odgovorili, da so temelje za delovanje pisarne Slovenija v vesolju vzpostavili letos jeseni s Sporazumom o sodelovanju na področju izvajanja Sporazuma CERN in Sporazuma ESA med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter MGRT, in sicer prav v kontekstu pridružitvenega sporazuma z Eso. Do sredine februarja pa naj bi v zvezi s Ksevtom pripravili vladno gradivo in ga poskušali medresorsko uskladiti.
