Letošnji zmagovalec Plaktivata Yin + Young

»Bolečina ni jokicastokica!,« sporoča eden izmed zmagovalnih plakatov za Unicefove Varne točke. Kmalu bo na ogled.

Objavljeno
04. december 2014 15.33
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Pomnite plakate s Francetom Prešernom, Ivanom Cankarjem in Srečkom Kosovelom, preoblečenimi v slikarske sloge Henrieja de Toulouse-Lautreca, Egona Schieleja in Andyja Warhola, ki so z sloganom »Kdo bi ustvarjal slovensko zgodovino, če bi odšli najboljši« opozarjali na fenomen bega možganov?

Roko na srce, če iz Slovenije ne odhajajo mladi perspektivni strokovnjaki z zaželenih ekonomskih področij, ampak umetniški talenti, redkokdo pomisli na uporabo besedne zveze beg možganov ... Raje govorimo o promociji Slovenije, česar pri odhajanju visokokvalificiranih inženirjev, medicincev ali drugih bolj zaželenih profilov običajno ne pomislimo.

A so bili plakati lepi in opaženi. Lani jim je sledil podobno posrečen plakat z geslom »Špricaj raje po šoli« in vabilom »Postani prostovoljni gasilec«, vsem tem plakatom, ki so nedvomno izstopali iz bridkega povprečja vsakdanjih slovenskih komercialnih plakatnih dosežkov, pa je skupno, da so zmagali na letnem natečaju za Plaktivat.

Gre za projekt z oznako družbene odgovornosti v organizaciji podjetja Tam-Tam, od koder so danes sporočili zmagovalca letošnje tretje izdaje natečaja. Pripravili so ga v sodelovanju s slovensko izpostavo Unicefa, na razpis pa so prejeli kar 62 kreativnih rešitev. Tema so bile Unicefove Varne točke oziroma nasilje med mladimi.

Enajstčlansko žirijo je tokrat prepričala serija treh plakatov agencije Yin + Young (avtorji Domen Husu, Samo Muhič, Borut Haclar, Pavel Nekoranec), ki si jih bo kmalu mogoče ogledati na več kot 500 plakatnih mestih Tam-Tama po Sloveniji. »Bolečina ni jokicastokica!«, »Stiska ni tožibaba« in »Nemoč ni špeckahla«, pravijo.

»Kar tretjina mladostnikov v Sloveniji je žal žrtev medvrstniškega nasilja,« pravi osrednji pobudnik Plaktivata Tomaž Drozg. »Prevladuje verbalno nasilje, ki na družbenih omrežjih doživlja nove razsežnosti. Kar 40 odstotkov srednješolcev je že bilo ustrahovanih na spletu. Žrtve se pogosto znajdejo v brezizhodnem položaju, ki žal lahko pripelje tudi do najhujših posledic.«