Francija ostaja brez pomembnih Rembrandtovih platen

Čeprav je najbolj obiskan umetnostni muzej na svetu, si nakupa Rembrandtovih mojstrovin ne more privoščiti.

Objavljeno
09. april 2015 18.35
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Pariški državni muzej Louvre se je na lestvici najbolj obiskanih muzejev, ki ga tradicionalno objavlja The Art Newspaper – nazadnje se je to zgodilo pred dobrim tednom –, znova utrdil na položaju najbolj obiskanega muzeja na svetu.

Lani ga je obiskalo okoli 9.260.000 ljudi (Britanski muzej, ki je na lestvici drugi, »le« 6.695.213), kar se gotovo pozna na iztržku tamkajšnjih blagajničarjev z vstopnicami, kljub temu pa v muzeju v času skoparjenja z javnimi sredstvi za kulturo ne bodo mogli preprečiti odhoda dveh mojstrovin iz Francije.

Namreč portretov Martena Soolmansa (1613–1641) in njegove žene Oopjen Coppit (1611–1689), ki ju je Rembrandt Harmenszoon van Rijn (1606–1669), eden največjih mojstrov zahodnega slikarstva vseh časov, leta 1634 naslikal v naravni velikosti. V celoti v višino merita kar 210 centimetrov.

Že od leta 1877 sta v lasti znane bankirske družine Rotschild. Kot piše spletni Artribune, se je njun trenutni lastnik Eric de Rotschild odločil za prodajo.

Poslej v Amsterdamu?

Prinesli naj bi okrog 150 milijonov evrov ... Zanimivo je, da so se Francozi z izgubo slik sprijaznili brez posebnih ugovorov. Vlada bi namreč lahko uporabila možnost prepovedi izvoza umetniških del, kar bi pomenilo, da bi na tak način pridobila 30 mesecev časa, med katerimi bi lahko Francozi zbrali denar za odkup ali vsaj odložili prodajo. A se to ni zgodilo.

Kot dodajo pri Artribune, je Eric de Rotschild med drugim član Prijateljev Louvra, ki financirajo in podpirajo ta osrednji francoski umetnostni muzej, člani njegove rodbine pa tradicionalno sodijo med pokrovitelje tega muzeja ...

Spletni umetnostni časnik dodaja še, da je nemara glede Rembrandtovih mojstrovin v dogovoru za odkup s strani Rijksmuseuma, kar pomeni, da bosta sliki nemara vendarle pristali v javni zbirki in ne v kaki zasebni ali kje v Katarju. Amsterdam bi bil seveda najprimernejši. V njem je slikar po rodu iz Leidna zaslovel in preživel večino življenja, vključno s tragedijami ob izgubi obeh žena in številnih otrok ter z znanim bankrotom.