Tiskane izdaje
Srbska velezvezdnica performansa Marina Abramović je, kot piše Guardian, pri dobrem zdravju in 68 letih, ki jih, priznajmo, odlično skriva, razkrila, kako si predstavlja svoj tuzemski konec. Lasten pogreb.
To je obelodanila med dvanajstdnevno umetniško rezidenco v avstralskem Sydneyju, kjer se je izjasnila, da »mora umetnik umreti zavestno in brez strahu«.
»Pogreb je umetnikovo zadnje delo pred odhodom,« je dodala in ob tem izjavila, da je scenarij za lasten odhod že izoblikovala. Ni prav skromen. Omislila si je kar tri zadnja počivališča, in sicer v mestih, med seboj oddaljenih na tisoče kilometrov.
Enkrat ni nobenkrat
»Želim si tri Marine. Seveda eno avtentično in dve ponarejeni, saj ne moreš imeti treh teles. Želim, da vse tri pokopljejo v mestih, kjer sem preživela največ časa. V Beogradu, Amsterdamu in New Yorku.« Tako nihče ne bi vedel, kje bi ležala avtentična Marina, ki se je v zgodovino umetnosti zadnje polovice stoletja zapisala ravno z obravnavanjem lastnega telesa kot osrednjega umetniškega orodja ...
Ob tem si želi, da bi na pogrebu nastopila Antony Hegarty, vodilna vokalistka zasedbe Antony and the Johnsons, s katero sta na Mednarodnem festivalu v Manchestru leta 2011 skupaj nastopili v delu Roberta Wilsona Življenje in smrt Marine Abramović (The Life and Death of Marina Abramović). Hegartyjeva, ki se je v tem delu angažirala tudi kot glasbena direktorica, naj bi na pogrebu odpela pesem I Did It My Way ... Kot je dodala Abramovićeva, sicer na to še ni pristala.
Ustrezen dress code je predpisala tudi udeležencem pogreba. Čeprav sama vztraja pri črnini, priljubljeni v okolju umetniškega jet seta, si želi, da bi ljudje na njenem trojnem pogrebu – prav nasprotno – nosili svetle barve.
