Mestna galerija Ljubljana med utopijo in distopijo

Razstava Utopija/Distopija: arhitektura, mesto, teritorij prinaša projekte avtorjev, ki so sodelovali v rezidenčnem in galerijskem programu.

Objavljeno
28. september 2017 16.41
Posodobljeno
28. september 2017 18.00
V. U., STA
V. U., STA

V Mestni galeriji Ljubljana bodo danes ob 19. uri odprli mednarodno skupinsko razstavo z deli številnih umetnikov in naslovom Utopija/Distopija: arhitektura, mesto, teritorij.

Na njej bodo predstavljeni projekti avtorjev, ki so sodelovali v okviru rezidenčnega in galerijskega programa KC Tobačna 001. Raziskujejo urbano okolje, opažanja pa prevajajo v dela, ki se dotikajo pojmov arhitektura, mesto in teritorij.

Razstava prikazuje strategije, ki jih uporabljajo, ko se referirajo na arhitekturo v mestu, in segajo od preučevanja gradbenega procesa in raziskovanja arhitekturnih struktur ter njihovih materialov do analiziranja razmerja med človekom in arhitekturo ter mapiranja prostora.

Geraldine Py & Roberto Verde: Zadnja fasada Ajdovega mesta, instalacija, 2013. Foto: Arhiv Mestna galerije Ljubljana

Kot je zapisala kustosinja razstave Alenka Trebušak, nekatere umetnike zanimajo razmerja moči, ki se kažejo v tematiziranju meje med javnim in zasebnim ali v preizpraševanju zakonov, pravil in prepovedi. Drugi premlevajo evropsko realnost, torej čas, ki ga zaznamuje odstranjevanje nekdanjih obeležij in kontrole na državnih mejah, pri čemer ne moremo zanemariti dejstva, da meje še vedno obstajajo, sistematični nadzor pa se zgolj prestavlja na zunanje schengenske meje.

Ob tem po besedah kustosinje nastajajo nove delitve, ki niso dosti drugačne od tistih v preteklosti, saj meje še vedno pomenijo na eni strani vključevanje, na drugi pa izključevanje z dovoljenji za potovanje, za bivanje, delo itd. Še vedno gre za meje, ki zavirajo povezovanje in pripomorejo k ohranjanju različnih oblik podrejenosti in odvisnosti.

Alban Muja, Meje brez meja, projekt v nastajanju, fotografije, 2017. Foto: Arhiv Mestna galerije Ljubljana

Oživljanje mrtvega arhiva z zemljo, ki je pokrajina, a vendar to ni, raziskovanje skritih realnosti postindustrijskega mesta, zgodovine in prihodnosti modernističnih konceptov na primeru stanovanjskih kompleksov in mejnih arhitektur iz socialističnega obdobja, vztrajanje pri nevednosti glede vseprisotnosti vojske ali univerzalnega očesa, potovanje skozi mesto, razdeljeno med dve državi, ter mesto, ki se bori s pomanjkanjem vode, medtem ko je njegov glavni vir obdan z betonskim jarkom, so le nekateri projekti, ki razkrivajo, da sta utopija in distopija dve plati istega kovanca.

Pojma sta potemtakem soodvisna, njuno razmerje pa je odprto za spremembe – bolj ko realnost onemogoča utopijo, bolj ta postaja utopična, dokler se prek realnosti ne oblikuje v svoje nasprotje, distopijo, je še zapisala kustosinja.

Na razstavi, ki bo odprta do 12. novembra, sodelujejo Vahram Aghasyan, Ovidiu Anton, Dušica Dražić, Thibaut Espiau, Anna Friz, Anne Harild, Minna Henriksson, Kud Obrat (Stefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič), Tanja Lažetić, Ivan Moudov, Alban Muja, Geraldine Py Roberto Verde, Maruša Sagadin, Miha Štrukelj, Efrat Vital in Matej Andraž Vogrinčič.