Tiskane izdaje
Kdor si želi v izvirniku ogledati Michelangelovega Davida, simbol republikanskih Firenc izpred polovice tisočletja in mnogim ne le najslavnejši kiparski izdelek tega velemojstra visoke renesanse, ampak tudi najslavnejši kip na svetu, se mora soočiti s tem, da si bo moral najprej ogledati na stotine japonskih in drugih turistov, ob katere se bo postavli v vrsto pred vhodnim portalom in blagajno firenške Galerije Akademije. V tej ga hranijo že od leta 1873.
A tudi zastonjski ogled kopije, ki ohranja prisotnost kipa na izvirni lokaciji blizu vhoda v osrednji mestni Palazzo Vecchio – položaj, kamor naj bi postavili Davida, je ob njegovem dokončanju predebatirala široka ekipa kakih 30 ljudi, tako Michelangelovih podpornikov kot konkurentov, med slednjimi je bil tudi Leonardo da Vinci –, očara.
Letos v Firencah prvi Michelangelov teden
Letos, ob sploh prvi izdaji Michelangelovega tedna, pripravljenega ob 14. juliju, obletnici pogreba kiparja v Firencah (nekaj pred 89. rojstnim dnevom je umrl v Rimu, a želel biti pokopan v Firencah), pa David nagovarja tudi drugače.
Kdo se bo ob pogledu na fotografije najnovejše kopije Davida, porisanega z le za silo oblečeno mladenko, češnjicami, nočno veščo z lobanjo namesto glave, napisom »sovraštvo«, obveznim mornarskim sidrom in nešteto drugimi tatuji v ustrezno kričečih odtenkih, zgrozil. Komu se bo nemara zdelo, da ima tetovirani velikan poreklo v kaki delavnici na Kitajskem, koga drugega pa bo le spravil v židano voljo ...
V živo si ga je mogoče ogledati na firenškem trgu San Lorenzo, na katerem dominira istoimenska matična bazilika Medičejcev, s katero je imel veliko opraviti tudi kipar (z načrtovanjem fasade, ki je sicer niso realizirali, in predvsem knjižnice Biblioteca Laurenziana ter Nove zakristije z grobnicama Lorenza in Giuliana de' Medici).
