Misliš, da sem seksi?*

»Spomnim se, kako sem se začela sovražiti pri desetih letih.«

Kakšen stavek! Zakaj?

»Zaradi tega, ker se mi je na trebuhu naredila guba sala.«

Jade Beall začne svoje predavanje zelo nazorno. Prime se za gubo na trebuhu in reče:

»Kako sem lahko dovolila, da me to definira.«

Marsikatera ženska bo rekla − ne, to nisem jaz. Jaz nisem taka. In si grize spodnjo ustnico, medtem ko pomerja kopalke v kabini. Ali pa se bo v njih občudovala in se hkrati zavedala tega, da je ideal le ideal. Podoba ne definira naše sreče, čeprav ženske prepogosto mislimo, da jo. Tudi če je telo popolno po standardih nekega časa, ne pomeni, da je takšno notranje doživljanje − ker ni. Za podobo je namreč življenje. Kakšno je življenje onkraj podobe?

Mimogrede, 69 odstotkov osnovnošolk meni, da revije prkazujejo, kakšna je ženska lepota. Ogledala in fotografije, kot vemo, se le pretvarjajo, da odsevajo resničnost. Prežvečena fraza je, da je bistvo v očeh opazovalca. Poleg tega živimo v času »fotošopa«, botoksa in plastičnih operacij. Torej v času, ko obstaja psihološka diagnoza − negativna telesna samopodoba.

Feminizem? Ne, multifeminizem.

Multimedijski umetnik Igor Štromajer s svojimi intervencijami Multifeminist studies na socialnih omrežjih kaže ogledalo sodobni družbi. Kaj torej nam kaže umetnik, moški v srednjih letih, ki svojo podobo spoji z medijsko pokrajino, v kateri bivajo le glamurozna ženska telesa?

Ko je med veličastno razsvetljavo, tesna oblačila, »seksi« položaje in sijanje pričeske, ki jim nobeno vreme ne škoduje, vpet moški obraz, je prvi odziv: »Kako zabavno in kako zelo umetno.«

Z umetnostjo in zabavo ni nič narobe, dokler ne postaneta prisilna drža, kamor ne moreš stlačili svojih las, telesa ali obraza. Ko postane forma le šablona, ki utesnjuje človeka.

Pod eno izmed fotomontaž je zapisano: »Mislim, da se veliko žensk odreka feminizmu, ker je agonija v polnosti se zavedati brutalnosti sovraštva do žensk, ki preveva kulturo, družbo in osebne odnose.«**

Tako je, feminizem ni modni dodatek, niti modna filozofska smer. Je upanje na ekologijo sobivanja. V spoštovanju in ljubezni. Na področju, kjer fotošop ne pomaga. V tem, kako doživljamo ženske same sebe in druge.

Psihologinja dr. Carolyn Becker, ki se ukvarja s pojavom nezadovoljstva z lastno podobo pri ženskah, je v desetih letih ugotovila marsikaj. Med drugim to, da dekleta, ki imajo boljšo samopodobo, pridobijo do zrelih let manj odvečne telesne teže. Odvečne telesne teže? Da, zdrava telesna samopodoba ne pomeni podporo debelosti, še manj pa podpira zloglasni imperativ vitkosti.

Slišati je groteskno, ampak žal je že ponarodelo žensko vprašanje: »Ali mi te hlače povečajo rit?« To je tipična degradacija naše lastne ženske pameti. Kakor da bi moški drug drugega spraševali: »Joj, ali izgleda, kakor da nimam penisa v teh kavbojkah?«

Fotografinja Jade Beall, ki ni hotela, da jo definira guba na trebuhu, je spoznala še veliko njej podobnih žensk. Videla jih je gole. Njihove trebuhe, prsi, noge. Ne v službi propagande, temveč skozi izraz življenja. Zgodbe o izgubi, trpljenju, rojevanju, zapuščanju in ljubezni. Zgodbe o ženskah, ki so tako neponovljive kot njihova telesa. Na kickstarterju je zaprosila za 20.000 dolarjev, da bi objavila knjigo fotografij resničnih žensk, dobila jih je 60.000. Na tisoče in tisoče žensk namreč nihče ne vpraša o zgodbah njihovega telesa, ki ni »kakor iz revij«.

Veliko lahko naredimo ženske. Zase, za otroke in za moške. Da bo pokrajina teles srečanje ljudi, ne sprehod čez skladovnico teles, ki jih prebičajo oči.

Nekateri mislijo, da je med bolj vidnim zanikanjem ženske ruta na glavi. Nam so jo vzeli, ruto. Ampak zavezana je čez oči. Tudi zdaj je lahko za vsakogar tisti trenutek, ko si rečeš − dovolj smo si pustili vzeti. Ne le dovolj − preveč.

Poveden je bil odziv moškega obiskovalca na facebook profilu pod fotomontažo Igorja Štromareja: »Misliš, da sem seksi?« Besede, ki nakazujejo rutinsko frazo, kaj si moški misli, o čem ženska premišljuje − kako jo bo ocenil. Če mu je všeč. Kar tako. Malo za šalo, malo zares. Le da besedo za besedo to postaja način življenja.

Odgovor umetnika na ta zapis je bilo prekopirano sporočilo moškega uporabnika z njegovo profilno fotografijo in komentarjem vred: »Misliš, da sem seksi?«

*Naslov je povzet po komentarju na fotomontažo Igorja Štromajerja na njegovem facebook profilu.
**Andrea Dworkin, Our Blood: Prophecies and Discourses on Sexual Politics