Mojih pet najljubših ob abrahamu

Na Ex-tempore Piran bo na ogled 22 del iz zbirke in osemdnevno likovno dogajanje do sobote

Objavljeno
31. avgust 2015 13.58
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Razstava Mojih pet najljubših v koprski Galeriji Loža je nastala tako, da so tri kustosinje – Nives Marvin, Majda Božeglav Japelj in Tatjana Sirk – ter upokojeni muzejski svetnik Andrej Medved iz zbirke piranskega ex-tempora (ki šteje sto devetdeset različno nagrajenih del) izbrali dvaindvajset izstopajočih.

Razstavo so odprli v petek in začeli osemdnevno likovno dogajanje, ki ga bodo sklenili v soboto v Mestni galeriji Piran, kjer bodo predstavili najboljša dela jubilejnega ex-tempora ter podelili številne nagrade.

»Pet najljubših« sestavlja po eno delo naslednjih avtorjev: Tilna Žbone, Tomislava Brajnovića, Borisa Jesiha, Majde Skrinar, Ganija Llalloshija, Kostje Gatnika, Janeza Mateliča, Zvesta Apollonia, Toneta Lapajneta, Jožeta Tisnikarja, Borisa Benčiča, Maura Stipanova, Duše Jesih, Bruna Paladina, Cveta Marsiča, Franca Novinca, Dušana Fišerja, Vladimirja Makuca, Joni Zakonjšek, Sergeja Glinkova, Anamari Hrup in Bojana Šumonje. Nekaterih avtorjev ni na razstavi, ker so njihova dela začasno na drugih predstavitvah.

Leta 1966 so v Piranu na pobudo Pavleta Zamarja - Zappe organizirali poseben slikarski dogodek, na katerem je množica slikarjev od vsepovsod, različnih starosti, slikarskih in izpovednih slogov ter mojstrske izkušenosti, v točno odmerjenem času na žigosana platna ustvarila umetniška dela, ki jih je ocenila in nagradila posebna žirija. Tak koncept slikarskega ustvarjanja in druženja so tedaj prvič poimenovali ex-tempore in po piranskem zgledu se je likovna akcija razširila v številne jugoslovanske kraje. Še danes jih je na desetine (morda stotine) po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji in drugod, piranski pa velja za prvega in najstarejšega v Evropi z neprekinjenim delovanjem. Vsako leto v tem času v Piranu sodeluje po več kot štiristo slikarjev in keramičarjev (pred šestnajstimi leti so likovnemu dodali še mednarodni ex-tempore keramike).

Pokojni dolgoletni ravnatelj Obalnih galerij Toni Biloslav je večkrat poudaril, da so bila šestdeseta leta prejšnjega stoletja zelo naklonjena še posebej likovni umetnosti. To se je zelo poznalo v Piranu, kjer je kipar Janez Lenassi (z Jakobom Savinškom) leta 1961 začel mednarodni kiparski simpozij Forma viva, ki je prav s kasnejšim slikarskim ex-temporom postal temelj, na katerem so ustanovili Obalne galerije Piran. Prav slednje se tudi po zaslugi zbirke ex-tempora in posebne zbirke sodobne likovne umetnosti (za katero je skrbel Andrej Medved) hvalijo z eno najbogatejših zbirk sodobne umetnosti in del slovenskih avtorjev iz druge polovice 20. stoletja. Že na prvem ex-temporu so sodelovali tako uveljavljeni avtorji, kot so Avgust Černigoj, Herman Pečarič, Rafael Nemec, Andrej Jemec in drugi.

Tudi letošnji slikarski praznik v Piranu spremlja vrsta prireditev, razstav in delavnic. Danes se začenja delavnica Strip za vse generacije, ki jo vodita Vasko Vidmar in Žiga Urdih. KUD ESKO odpira skupinsko Vseobsegajočo razstavo druščine ob morju. Jutri bodo v ateljeju Duka odprli razstavo keramike Dubravka Šorel: pot šavrink (z degustacijo francoskih vin in ob pokroviteljstvu častne konzulke v Franciji Tatiane Dumas Rodica). V petek bo tradicionalna Sardeljada na piranskem pomolu, v soboto pa slavnostna podelitev nagrad na Tartinijevem trgu. To je dan, ko mesto obišče največ likovnih ustvarjalcev v enem dnevu, mestne galerije pa so običajno ­pretesne za vse.