Tiskane izdaje
Antropocen je najkrajše obdobje v zgodovini planeta, njegova glavna značilnost pa je človekov uničujoči vpliv na okolje. Večina rastlinskih in živalskih vrst bo izumrla v nekaj prihajajočih desetletjih. Izumiranje je torej vsakdanji pojav, ki se že dogaja okrog nas.
O tem, kako lahko ga je spregledati, priča preparat jesetra v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Gre za kašikarja ('ruskega jesetra', Acipenser gueldenstaedtii), vrsto, ki živi v Črnem in Kaspijskem morju. Njegov življenjski prostor so morske plitvine, spomladi pa je po rekah plaval na mrestišča, ki so danes v glavnem uničena. V porečju Donave je živela stalna sladkovodna populacija – danes je iztrebljena. V zadnjih desetletjih se je število kašikarjev zmanjšalo za več kot devetdeset odstotkov, ulov pa je v preteklem desetletju znašal le še 11,5 odstotka onega iz devetdesetih let. Na mednarodnem rdečem seznamu je kašikar uvrščen v kategorijo kritično ogroženih vrst (CR). Vrsta je v glavnem odvisna od umetne vzreje v ribogojnicah.
Krhke muzealije
Muzejski primerek je bil najden leta 1883 v Savi med Črnučami in vasjo Sneberje. To je edini podatek o kašikarju na ozemlju Slovenije.
Zbirka rib Prirodoslovnega muzeja Slovenije s konca 19. in začetka 20. stoletja vsebuje več zgodovinsko pomembnih preparatov. Prostorske razmere v muzeju so že dolgo zelo slabe, tako da so mnogi primerki poškodovani. Gre za krhke muzealije, ki jim muzej ne more zagotoviti profesionalnega hranjenja. V obstoječih razmerah ima celoten osrednji arhiv nacionalne biodiverzitete slabe možnosti za dolgoročni obstoj, je zapisal dr. Boris Kryštufek, ki je pripravil predstavitveno besedilo.
