Slovenske muzeje smo prosili, da nam predstavijo najdragocenejši predmet, ki ga hranijo. Težko so se odločili za enega, kar nekaj jih je predstavilo več predmetov, na katere so ponosni. V Narodni galeriji ocenjujejo, da so najdragocenejše umetnine, ki so najbolj priljubljene pri njihovih obiskovalcih in imajo hkrati nesporno umetniško in pričevalno vrednost.
To je slika Ivane Kobilca Poletje, ki je v tem smislu kar nekakšen »evergreen«, saj njena priljubljenost z menjavo generacij ne popušča.
S plenerističnim delom Poletje je Ivana Kobilca leta 1891 navdušila na pariškem Salonu, nato je slika odpotovala še na Dunaj, v München, Berlin, Prago, Dresden in Sarajevo. Naslovu primerno se je slikarka ukvarjala z delom dve poletji, v letih 1889 in 1890. Umetnina, katere reprodukcijo je po predstavitvi v Parizu objavil tudi list Journal illustré, je nastajala na domu Ivanine matere v Podbrezju.
Na velikem platnu je slikarka ustvarila topel poletni prizor v mestoma s soncem razsvetljenem zelenju. Figure je zajela z natančno potezo, poteze pri okolici in svetlobnih učinkih pa so bolj pastozne. Sliko je ustvarjala v starosti 27 oziroma 28 let in pozneje se je spominjala, kako so se otroci med slikanjem drenjali okoli nje in komentirali nastajanje slike: »Zdaj pa ni prav naredila, boš videl, da bo prav naredila.«
Leta 1900 je Kobilca s sliko sodelovala na prvi slovenski umetniški razstavi v Ljubljani.