Tiskane izdaje
Slovenske muzeje smo prosili, da nam predstavijo najdragocenejši predmet, ki ga hranijo. Težko so se odločili za enega, kar nekaj jih je predstavilo več predmetov, na katere so ponosni. V Narodni galeriji ocenjujejo, da so najdragocenejše umetnine, ki so najbolj priljubljene pri njihovih obiskovalcih in imajo hkrati nesporno umetniško in pričevalno vrednost.
To je slika Ivane Kobilca Poletje, ki je v tem smislu kar nekakšen »evergreen«, saj njena priljubljenost z menjavo generacij ne popušča.
S plenerističnim delom Poletje je Ivana Kobilca leta 1891 navdušila na pariškem Salonu, nato je slika odpotovala še na Dunaj, v München, Berlin, Prago, Dresden in Sarajevo. Naslovu primerno se je slikarka ukvarjala z delom dve poletji, v letih 1889 in 1890. Umetnina, katere reprodukcijo je po predstavitvi v Parizu objavil tudi list Journal illustré, je nastajala na domu Ivanine matere v Podbrezju.
Na velikem platnu je slikarka ustvarila topel poletni prizor v mestoma s soncem razsvetljenem zelenju. Figure je zajela z natančno potezo, poteze pri okolici in svetlobnih učinkih pa so bolj pastozne. Sliko je ustvarjala v starosti 27 oziroma 28 let in pozneje se je spominjala, kako so se otroci med slikanjem drenjali okoli nje in komentirali nastajanje slike: »Zdaj pa ni prav naredila, boš videl, da bo prav naredila.«
Leta 1900 je Kobilca s sliko sodelovala na prvi slovenski umetniški razstavi v Ljubljani.
