Tiskane izdaje
V Benetkah, ki bodo prihodnje leto znova v znamenju bienala vizualnih umetnosti, so danes razgrnili njegove osnovne poteze. Kot je znano že od konca lanskega leta, bo njegov tokratni umetniški direktor v Nigeriji rojeni Okwui Enwezor (letnik 1963), ki v mednarodnem prostoru že vrsto let deluje kot kurator, umetniški kritik, novinar in publicist, v dosedanji biografiji pa ima zapisano predvsem umetniško vodenje 11. izdaje Kasselske Documente v sezoni 2002.
Danes je predstavil osnovne poteze prihajajočega Beneškega bienala. »Zlomi, ki nas danes obkrožajo in se množijo v vseh kotičkih sveta, prikličejo v spomin izginjajoče sledi preteklih katastrof, ki so se namnožile pod nogami angela zgodovine,« je izjavil, pri čemer je v sporočilu za javnost navedena oznaka Angelus Novus (Novi angel), kar slej ko prej razumeš v smeri istoimenske podobe angela zgodovine, ki jo je kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1920, ustvaril Paul Klee.
»Kako v celoti zajeti nemir našega časa in ga narediti razumljivega, ga preučiti in artikulirati? Radikalne spremembe v zadnjih dveh stoletjih so ustvarile nova, fascinantna izhodišča za umetnike, pisatelje, cineaste, performerje, skladatelje in druge glasbenike. V tem smislu bo tudi 56. Beneški bienale predstavil temo Vse prihodnosti sveta (All the World's Futures), projekt, ki bo posvečen novemu pogledu na odnos med umetniki in aktualnim stanjem,« je dodal.
Epsko trajanje, Vrt devic in Kapital
Posebnost strukture tokratnega bienala bo, da bo pod to krovno temo, ki znova ostaja precej splošna (kot je to veljalo tudi za predhodne z zadnjih izdaj: Enciklopedična palača, ILUMInacije, Ustvarjati svetove ipd.), postregel s tremi satelitskimi projekti, imenovanimi Filtri.
Prvi med njimi bo naslovljen Vitalnost: o epskem trajanju, na katerem (zaenkrat s kar precej abstraktnimi besedami, konkretnosti gotovo sledijo ...) napovedujejo »dramatizacijo razstavnega prostora v smislu živega dogodka v nenehnem poteku«.
Drugi bo Vrt nereda in bo na metaforičnem nivoju izšel iz obstoječih vrtov (ne le iz znamenitih Vrtov bienala, ampak tudi iz, denimo, Vrta devic v Arsenalu, segel pa bo tudi na druge točke v mestu ...), tematsko pa bo odražal aktualno stanje našega planeta in konflikte na njem. Tako bo potrebno naslovni vrt nereda razumeti kot globalni vrt, imenovan planet Zemlja.
Tretji pa bo pod naslovom Kapital: branje v živo usmerjen v obravnavanje kapitala, kakršno je že od izdaje prelomnega istoimenskega Marxovega dela davnega leta 1867 pritegnilo umetnike, filozofe, različne druge teoterike in ekonomiste. Ta segment bienala bo prinesel branja v živo, kot eno njegovih osrednjih točk pa napovedujejo predstavitev obsežnega bibliografskega projekta, ki bo nosil kar Marxov izvirni nemški naslov: Das Kapital.
Podaljšan potek bienala
Opazna sprememba prihajajočega bienala pa je tudi datum njegovega odprtja, kar slej ko prej kaže na apetite organizatorjev, da se v lagunskem mestu nadejajo še množičnejšega obiska. Odprli ga bodo že 9. maja, kar je skoraj mesec prej od običajnega termina, na ogled pa bo do 22. novembra.
Na prejšnjem bienalu, ki je bil predlani na ogled med 1. junijem in 24. novembrom, so zabeležili rekordnih 475.000 obiskovalcev, kar je bilo okoli 8 odstotkov več, kot so jih našteli v sezoni 2011.
Saj, že pred dobrim desetletjem, na 50. bienalu leta 2003, na katerem je bil v izpostavljeni vlogi kustosa razstave Individualni sistemi tudi naš Igor Zabel, se je krovna tema bienala glasila Sanje in konflikti – diktatura gledalca. Tedaj je bilo »diktatorskih« gledalcev nekaj več kot 260.000, kar se z današnjega vidika zdi malo, a je tedaj predstavljalo zelo lep uspeh.
Tokratna izdaja bo torej trajala skoraj pol leta in bo tako kar v skladu z omenjenim epskim trajanjem iz enega naslovov njegovih segmentov.
