Najbogatejši, najlepši, najsodobnejši slovenski muzej

Pred odprtjem prenovljene Narodne galerije: Palača iz 19. stoletja je zasijala v vsej lepoti in vsebinskem bogastvu.

pet, 22.01.2016, 09:00

Glavne spremembe

Če strnemo, so najbolj opazne spremembe nov vhod v staro stavbo Narodne galerije skozi stekleno avlo, izenačitev nivojev vseh treh stavb in povezava vseh treh na posameznih nivojih, dodatne površine, nove funkcije prostorov, poseben prostor z deli Zorana Mušiča, statična učvrstitev, boljše varovanje umetnin. Vsi prostori so po prenovi in konservatorsko-restavratorskih posegih dobesedno zasijali.

Medtem ko se je obiskovalec prej ob vstopu odločal za pot k domačim mojstrom v Narodnem domu ali mednarodnim v Novem krilu, je zdaj deležen prepleta obojih, ki pa še vedno pripoveduje predvsem tukajšnjo zgodbo o okusu naročnikov in zbiralcev skozi stoletja. Meja med postavitvama zbirke v Narodnem domu in Novem krilu je po novem kronološka. Postavili so jo v sredino 19. stoletja, čas obrata k bolj poudarjenemu upodabljanju slovenske krajine ter postopoma realizmu.

Tudi moderna umetnost

Pri oblikovanju zbirke Narodne galerije se nemara marsikdo vpraša, na katera obdobja se osredotoča ta osrednja nacionalna umetnostna ustanova. Na to vplivajo različne okoliščine in celo naključja, zato je o načrtni usmerjenosti težko govoriti.

Svoj čas se je usmerjala na obdobje od srednjega veka do sodobnosti, pozneje zgolj na čas do konca prve svetovne vojne, zdaj njene zbirke znova bogatijo tudi umetnine iz bližnje preteklosti in celo sodobne. Pri modernih in sodobnih umetninah gre večinoma za donacije in le zakaj bi se jim galerija odrekala, če so lahko njene in bodo čez čas postale historične, kot se je to zgodilo na primer z likovno zbirko nekdanjega izvršnega sveta Republike Slovenije.

Narodno galerijo si lahko ogledate že pred otvoritvijo

Prenovljena Narodna galerija bo odprla vrata v sredo, za vse neučakane pa so pripravili unikaten predhodni pogled. Njeno notranjost si lahko ogledate preko spleta s pomočjo robota, ki ga boste sami zapeljali med razstavljenimi eksponati.

Termin za ekskluzivno vožnjo po galeriji lahko rezervirate na pelji.se, robot pa bo oživel v ponedeljek med 12.00 in 17.30. Če želite na vožnjo povabiti tudi prijatelje, delite povezavo na družbenih omrežjih in dodajte oznako #obiscinarodno.

Narodno galerijo v Ljubljani po priključitvi tistega dela poslopja, ki ga je naseljevalo Športno društvo Narodni dom, in pravkar končani prenovi tvorijo tri med seboj povezane stavbe, zgrajene med 1896 in 2001. Prenova notranjščine in zunanjščine je omogočila tudi vsebinsko prenovo. Slovesno odprtje bo 27. januarja.

Tri dni po odprtju bo vstop prost za vse obiskovalce. Današnje pročelje in tlorisi palače Narodni dom iz 19. stoletja se bistveno ne razlikujejo od izvornih. Preprosta členitev s poudarjeno rustiko pritličij in svetlejša fasadna barva sta bili že v zasnovi v kontrastu z uradno sivino in zelenim tonom državnih ustanov. Zaradi pomanjkanja denarja pa so že ob gradnji ostale niše na glavnem pročelju brez predvidenih skulptur in te tudi po prenovi ostajajo prazne. Vsaj še nekaj časa.

Visoki standardi

Z modernizacijo vseh prostorov v stari palači je Slovenija dobila sodoben muzej, ki ustreza visokim standardom za predstavljanje umetnostnega gradiva. Projekt prenove je bil v rokah Uroša Birse iz arhitekturnega biroja API, izbranega z javnim natečajem. S prenovo Narodnega doma je spomeniško zaščitena palača postala tudi bolj funkcionalna.

Največji poseg v strukturo palače je bila predelava telovadnice, ki jo je bilo treba zaradi poenotenja nivojev v kompleksu treh poslopij Narodne galerije poglobiti in pregraditi. Nastal je vhodni razstavni prostor, Sokolska dvorana. V prenovo so vključili tudi zunanjo ureditev in tehnične izboljšave, med drugim protipotresno in protipožarno zaščito ter energetsko učinkovitost.

Ker je število umetnin naraščalo, se je Narodna galerija že pred desetletji soočala s prostorsko stisko. Zato je bila širitev načrtovana in dogovorjena že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Možna je bila šele po izselitvi telovadnega društva leta 2012, ki se je najprej imenovalo Sokol, zatem Partizan in nazadnje Narodni dom, in z zagotovitvijo denarja. Prenova je stala manj, kot je bilo načrtovano. Namesto 14 milijonov evrov so porabili 12,3 milijona, od tega je 85 odstotkov iz namenskih nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa iz državnega proračuna.

Razširjena stalna zbirka

Širitev je pomembna predvsem zato, ker je več prostora za razširjeno stalno zbirko umetnosti na Slovenskem. Ta se je povečala za tretjino. Tako so srednjeveški oddelek dopolnili z nekaj lesenimi kipi in kopijami fresk. Zbirko 17. in 18. stoletja – to so do zdaj predstavljali umetniki, ki so delovali v osrednji Sloveniji –, so dopolnili z deli avtorjev s Štajerske in Primorske ter tako pokrili celotno Slovenijo in zamejstvo. Dopolnili so tudi baročno plastiko.

Devetnajsto stoletje so dopolnili s portreti, krajinami in tihožitji bidermajerske dobe ter razširili predstavitev obdobja realizma. Najbolj obiskani del zbirke, impresionizem, so dopolnili z deli sodobnikov impresionistov.

V sedanji stalni zbirki je skoraj 600 eksponatov, premaknili so tudi zgornjo časovno mejo vse do sredine 20. stoletja. Po novem so v zbirki dela kar šestih slikark, medtem ko sta bili do zdaj v njej le Ivana Kobilca in Elizabeth Vigee Lebrun. Poleg njunih slik lahko zdaj vidimo še dela umetnic Marije Attems Auersperg, Henrike Šantel, Helene Kottler Vurnik in Elde Piščanec.

Nakupi, izposoje, donacije

Večji del umetnin stalne zbirke je Narodna galerija že imela, nekaj pa jih je pridobila v zadnjem času na različne načine – z nakupi, izposojami in donacijami. Sliko Vurnikove je na primer posodila škofijska palača v Trstu, medtem ko je sliko Elde Piščanec na nedavni dražbi v Trstu posebej ob priliki prenove galerije kupila Renata Toš in jo podarila.

Kljub ne tako redkim donacijam podjetij in posameznikov pa je bila to prav za to priložnost edina donacija. Dela sicer galeriji neredko podarijo njihovi avtorji ali svojci, ki so jih podedovali, denar pa praviloma podjetja, tu in tam pa tudi kakšen posameznik.

Narodna galerija je s prenovo pridobila dobrih 2100 kvadratnih metrov površine. Celotni kompleks se zdaj razteza na več kot 13 tisoč kvadratnih metrih, od tega je razstavnega prostora 4 tisoč kvadratnih metrov. Pridobitev površin je poleg priključitve prostorov Športnega društva omogočila tudi rekonstrukcija prostorov, ki jih je galerija že zasedala, a so bili iz različnih razlogov neizkoriščeni (neustrezna povezava z drugimi prostori, neprimerna klima ipd).

Poseben prostor za Zorana Mušiča

Javnosti bodo poleg stalne zbirke likovne umetnosti na Slovenskem na voljo še stalna postavitev zbirke Zorana Mušiča (donacija in volilo iz zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič bo na ogled od maja), občasne razstave, Galova soba za najmlajše in družine, izobraževalni in animacijski programi za vse starostne skupine, avditorij za predavanja, prostori za prireditve in za oddajanje v komercialne namene, muzejska trgovina in kavarna, specialna knjižnica in fototeka.

Za občasne razstave so poleg dosedanjih treh lokacij (razstavišče, vhodna avla in galerija Narodni dom) vzpostavili še razstavni prostor v kletnem delu, tako imenovani spodnji galeriji, ki je večnamenski prostor za razstave del na papirju (risbe, grafike, fotografije) in sprejeme za manjše skupine ter koncerte.

Galerija pa je pridobila tudi dodatne prostore za depoje, restavratorske in mizarske delavnice, vzdrževalni servis itd.

Vhodi

Zaradi prvotne večnamenskosti stavbe je več vhodov: slavnostni, poudarjen s kupolo, je s Cankarjeve, dva stranska sta s Prežihove in Prešernove. Pozneje so dodali vhod tudi v steklenem prizidku s Prešernove, ki je že nekaj časa glavni vhod in to ostaja tudi po prenovi. Dostop v galerijo s Cankarjeve bo protokolaren, skozenj se bo vstopalo tudi na prireditve v Slavnostni dvorani.

Okolica poslopja je na novo urejena, a v zasnovi ni sprememb. Ureditev ob Cankarjevi cesti, ki ima obliko trga in osno poudarjen centralni vhod, je ohranjena. Osrednjo tlakovano ploščad so obnovili, prav tako površini s trato. Zamenjali so ulične svetilke in klopi Zasadili so zeleni pas ob objektu ob Prešernovi cesti in ob Prežihovi ulici. Obnovljen je še parapetni zid in nanj so postavili kovano ograjo, ki je bila nekdaj že na tem mestu.

Prijavi sovražni govor