Tiskane izdaje
Kaj je skupnega tenisačem, vizualnim umetnikom, milijarderjem, nogometašem, direktorjem muzejev in vipovcem na umetniškem trgu? Lestvice. Za prvo, tretjo in četrto izmed navedenih kategorij obstajajo lestvice WTA, Forbesova ali FIFA, za ostale navedene pa je najodmevnejša vsakoletna lestvica londonske revije ArtReview.
Na njeni redakciji prečešejo premike na vodilnih položajih osrednjih muzejev in drugih institucij, v omrežjih galeristov, zbiralcev in investitorjev v umetnostni trg, seveda pa tudi premike pri statusu tistih umetnikov, ki si uspejo izkrčiti največ pozornosti na trgu, v razstaviščih in medijih. Rezultat – lestvica se tradicionalno imenuje Power 100 – je pisan, sodeč po najnovejši lestvici pa sta imela največji razlog za morebitnega mačka po nazdravljanju ob razglasitvi švicarska zakonca galerista in zbiralca Iwan ter Manuela Wirth.
Iz Züricha v svet
Iz Züricha oziroma domovine, ki je z Art Baslom, bankami, brezcarinskimi conami s skladišči neštetih umetnin in pomembnimi institucijami eno obljubljenih okolij trgovcev z umetnostjo, sta se razširila v London, New York, Los Angeles in nazadnje Somerset, ArtReviewjevi ocenjevalci pa tokrat izpostavljajo njun vpliv na način prodaje in promoviranja vizualne umetnosti. Prodajata jo kot življenjski slog, so zapisali. Lani sta, ne v kakem velemestu, kjer sicer ohranjata tradicionalne galerije, pač pa ob mestecu Burton v angleškem Somersetu, odprla Hauser & Wirth Somerset, večnamenski umetniški center z vrtovi, šolskimi programi, umetniškimi rezidencami, restavracijo in trgovino z lokalnimi proizvodi.
V prvih devetih mesecih ga je obiskalo 100.000 ljudi, pri čemer jih sam Butron šteje zgolj okoli 3000, marca pa bosta v Los Angelesu odprla nov center z 9000 kvadratnimi metri. Ob zastopanju niza sodobnih umetnikov sta sicer pravi naslov tudi za ljubitelje del Henryja Moora, Marie Lassnig, Eve Hesse in Louise Bourgeois, saj zastopata zapuščine teh pokojnih umetnikov.
Kateri so siceršnji osrednji vzponi in padci? Lanski zmagovalec Nicolas Serota, direktor galerij Tate (se pravi kompleksa galerij Tate Modern in Tate Britain v Londonu ter filial v St. Ivesu in Liverpoolu), je tokrat »le« peti, najvišji vzpon – na drugo mesto – pa je z lanskega 15. uspel Ai Weiweiju, zmagovalcu iz leta 2011, ki je letos – poleti mu je kitajska oblast naposled vrnila zaseženi potni list – poskrbel za niz novic.
Tretji je znova galerist, David Zwirner, ki je zdrsnil za eno mesto, četrto mesto si delita Hans Ulrich Obrist (predvsem zaradi Grafičnega bienala je odlično znan tudi pri nas) in Julia Peyton-Jones, ki vodita Serpentine Gallery v Londonu in sta eno mesto pridobila, šesti je starosta globalnega umetnostnega trga Lary Gagosian, ki je bil lani osmi, sedmi direktor newyorške MoMA Glenn D. Lowry, lani četrti, na osmem pa najdemo zimzeleno Marino Abramović, ki je znova najvišje uvrščena med umetnicami, čeprav je tri mesta izgubila. Do konca deseterice, med katero kakega posebno svežega imena sicer ni zaznati, sledita še direktor Muzeja Whitney Adam D. Weinberg in kustosinja letošnjega Istanbulskega bienala, v preteklosti pa Documente, Carolyn Christov-Bakargijev.
Najopaznejši padec je zdrs katarske šejkinje
ArtReviewjevi lestvičarji so umetniškega direktorja ravnokaršnjega Beneškega bienala Okwuija Enwezorja dokaj prezrli in mu namenili 17 mesto, njegovega kolega Adama Szymczyka, ki pripravlja prihajajočo Documento 14, pa postavili le mesto višje.
Najopaznejši padec, ki ga ni mogoče prezreti? Nedvomno zdrs modrokrvne šejkinje Al Majase bint Hamad bin Kalifa al Tani, ki je predlani zasedala vodilno mesto, lani pristala na »nesrečnem« 13., letos pa so jo potisnili na 87. klin. Pa čeprav je Katar v letošnjem letu z nakupom Gauguinove slike Kdaj se boš poročila (Nafea Faa Ipoipo) postavil nov svetovni rekord na področju zasebnih prodaj.
Za sliko so odšteli 300 milijonov ameriških dolarjev, Katarčan pa je tudi Hamad bin Jasim bin Jaber Al Thani, ki je z majskim nakupim Picassovih Žensk iz Alžira za 179,3 milijona dolarjev pri Christie's postavil nov dražbeni svetovni rekord. A s tem veleizdatkom na ArtReviewjevo lestvico ni prodrl.
Sicer na lestvici kajpak preveriš tudi, če je na njej kak tukajšnje gore list. V preteklosti sta na njej gostovala galerist Gregor Podnar in Slavoj Žižek, a letos Slovencev na njej (znova) ni. A tudi kakega Damiena Hirsta ali Banksyja ne uzreš.
