Narodna galerija: Umetniki akademiki se predstavijo

Ob osemdesetletnici SAZU razstava slik, kipov in grafik priznanih ustvarjalcev.

pet, 13.04.2018, 15:00

Ob osemdesetletnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti so včeraj v Narodni galeriji­ odprli razstavo del likovnih umetnikov članov Akademije. Razstavljenih je 69 del slikarjev, kiparjev in grafikov.

Velika večina razstavljenih umetnin je v lasti Narodne galerije, nekatere pa so si za razstavo izposodili iz drugih ustanov in pri avtorjih. Razstavo sta pripravila kustosa Mateja Breščak in Andrej Smrekar, avtor besedila za spremljevalni katalog pa je Milček Komelj.

Reprezentativni pregled

Komelj pravi, da je bila v SAZU doslej vključena vrsta osrednjih likovnih umetnikov, brez katerih si ni mogoče predstavljati reprezentativnega pregleda naše ustvarjalnosti. Njihov umetniški izraz je po časovnem razponu zelo raznovrsten in zajema raznolike ustvarjalne smeri. Iz dela akademikov je razviden skoraj celoten razvojni lok slovenske likovne umetnosti v 20. stoletju in doslej v 21., članstvo v Akademiji pa je potrditev njihovega ­kakovostnega dela.

Zdenko Kalin: Diana, 1950-1960, bron. Foto: Arhiv Narodne galerije

Kdo so umetniki akademiki? Milček Komelj ugotavlja, da so to tako tisti, ki so v svojem času obveljali za klasike, kot tisti, ki v najbolj ustvarjalnem obdobju niso bili prepoznani in so postali člani SAZU šele v poznih letih, ko se je spremenil pogled na ustvarjalne smeri. V tej zvezi Komelj omenja avantgardni konstruktivizem Avgusta Černigoja. Izjemoma je lahko k poznejšemu sprejemu v Akademijo pripomogla tudi široka priljubljenost umetnika med ljudmi – tak primer je bil Maksim Gaspari –, medtem ko je nekaterim, na primer Mariju Preglju in Jakobu Savinšku, sprejem zelo verjetno preprečila prezgodnja smrt. Besedo pri sprejemu v ­Akademijo je imela do osamosvojitve tudi oblast.

Oblast nima več vpliva

Postopek sprejema med akademike se je v samostojni Sloveniji spremenil. Kandidate za člane predlagajo volilni skupščini ustvarjalci iz umetniškega razreda Akademije, neodvisno od oblastnikov, in tako so vsaj načeloma izvoljeni avtorji, ki jih umetniki priznavajo kot izstopajoče. Umetniški razred šteje petino članstva Akademije.

V SAZU je bilo v 80 letih sprejetih 17 slovenskih slikarjev in štirje kiparji. Od tega jih je 15 umrlo, šest je živih. V Akademiji je bilo ob njeni ustanovitvi 21 rednih in 10 izrednih članov, med šestimi rednimi člani umetniškega razreda sta bila dva slikarja: Rihard Jakopič in Matija Jama. Ta prva slikarja akademika, ki sta izhajala iz impresionizma, sta takrat veljala­ za klasika in sta bila enakovredna največjim ­književnikom.

Rihard Jakopič je umrl sredi druge svetovne vojne in Matija Jama kmalu po njej. Po vojni so bili najbolj cenjeni realistični umetniki, kar je zlasti opazno pri akademijski zastopanosti kiparjev, ki so se uveljavili z javnimi spomeniki. Med kiparji sta bila najprej sprejeta v Akademijo Boris Kalin kot redni član in v Beogradu živeči Lojze Dolinar kot izredni član.

Pozneje so bili priznani tudi modernisti in njihovi ­nadaljevalci, ki danes v Akademiji prevladujejo. Povojni čas ni bil naklonjen mistično religioznemu ekspresionizmu. Takrat iz ideoloških razlogov ni kazalo omenjati Franceta Kralja, Staneta Kregarja ali Franceta Goršeta.

Metka Krašovec: Trojno ogledalo, 1992, akril na platnu. Foto: Arhiv Narodne galerije

Doslej le dve ženski

Žensk je v SAZU za vzorec, v razredu za umetnost je le Metka Krašovec, pa še ona je izredna članica, kar je postala leta 2015. Pred njo, leta 1976, je bila kot izredna članica izvoljena slikarka Ana Zupanec-Sodnik (1892–1978).

Dopisna člana Akademije sta bila tudi dva umetnika Neslovenca. To sta bila slikar Krsto Hegedušić, profesor na zagrebški likovni akademiji, ki je zaznamoval tudi nekatere slovenske ustvarjalce, in Japonec Tošihiro Hamano. Slovenski umetniki so namreč pritegnili posebno pozornost na Japonskem, kar je povzročilo veliko zanimanje japonskih ustvarjalcev zlasti za slovensko grafično umetnost, zato se je med slovenskimi in japonskimi umetniki razvilo prijateljsko ustvarjalno sodelovanje in oplajanje, kar je bil razlog, da je bil za člana izvoljen prav Japonec.

Nazadnje so v razred za umetnost izvolili novega člana, izrednega, leta 2017, in sicer Jožefa Muhoviča, ki je s 63 leti najmlajši.

Na razstavi niso na ogled le dela rednih in izrednih članov Akademije, temveč tudi dopisnih članov, ki so živeli in živijo zunaj naših državnih meja in so pomemben del naše likovne ustvarjalnosti. To so Lojze Spacal, Zoran Mušič, ­Avgust Černigoj in Valentin Oman.

Prijavi sovražni govor