Tiskane izdaje
Dragica Čadež ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem obdobju tudi v glini. Kot piše v utemeljitvi, sodi med najvidnejše slovenske umetnike sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom pridobila v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti najodličnejše mesto.
Umetnica je leta 1963 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani pri prof. Borisu Kalinu, pri katerem je končala tudi podiplomski študij. Bila je redna profesorica na Pedagoški akademiji v Ljubljani in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ustvarjanje v keramiki je v zadnjih letih poučevala tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Pripravila je vrsto samostojnih razstav in sodelovala pri mnogih skupinskih doma in v tujini, ustvarila je tudi nekaj javnih spomenikov. Prejela je vrsto nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada ter Žagarjevo nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Leta 2006 je ustanovila sekcijo za keramiko pri ZDSLU in spodbudila ustanovitev I. mednarodnega trienala keramike Unicum 09.
Nagrade podeljene prvič
Za dosežke na področju kiparstva ter umetniških del v javnem prostoru v zadnjih peti letih pa so bili nagrajeni Matjaž Počivavšek, Alenka Vidrgar in Lujo Vodopivec. O nagrajencih je odločala žirija v sestavi Sarival Sosič (predsednik žirije), Roman Jakše in Aleksandra Saška Gruden. Sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru je bila ustanovljena pred dvema letoma, nagrade je letos podelila prvič.
Kot piše v utemeljitvi, je Počivavškova skulptura skozi esenco forme večplastna likovna tvorba, osvobojena nadvlade pomena, iskanja vsebine in pripovedi. Počivavšek je leta 1978 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval študij na kiparski specialki. Izpopolnjeval se je v New Yorku in Parizu. Pripravil je več samostojnih razstav ter sodeloval na številnih skupinskih doma in v tujini. Je avtor vrste javnih spomenikov. Je redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Alenka Vidrgar je vseskozi obdelovala in raziskovala kamen, spoprijemala se je z bronom, ju pogosto kombinirala. V zadnjem obdobju je pri svojem delu prestopila meje kiparske umetnosti in skulpture povezala z glasbo. Študirala je na Pedagoški akademiji in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je zaključila tudi magistrski študij. Med študijem kiparstva, keramike, grafike in vizualnih komunikacij je raziskovala tudi medij fotografije. Je samozaposlena v kulturi, za JSKD vodi kiparske delavnice v kamnolomu Lesno Brdo. Doma in v tujini je postavila več javnih kiparskih del.
Vodopivec pa je v Slovenskem in tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije osrednja figura pri prehodu kiparstva iz klasičnega in modernističnega modela v postmodernistično stanje. Njegov pretanjen smisel za pomene in razmerja med elementi znotraj kompleksno zgrajenih kiparskih del predstavlja brezkompromisno vlogo kiparstva, ki je v družbi rešeno ideoloških vsebin, hkrati pa na poetičen način reflektira njeno kulturno raznovrstnost ter življenjskost.
Vodopivec je po diplomi študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil s kiparsko specialko pri Dragu Tršarju. Izpopolnjeval se je v New Yorku. Od leta 1984 do upokojitve leta 2012 je poučeval na ljubljanski likovni akademiji. Udeleževal se je kiparskih kolonij ter razstavljal samostojno in skupinsko doma in v tujini. Je avtor več spomeniških plastik v Ljubljani in Mariboru.
