Tiskane izdaje
Piran – Ob 40-letnici Hotelov Bernardin so v petek v Mestni galeriji Piran odprli razstavo del mojstrov slovenske grafike, kakršne nimamo priložnosti videti prav pogosto. Kustosinja Nives Marvin je namreč izbrala dela sivih eminenc in pionirjev slovenske grafike, torej najuglednejših slovenskih likovnikov iz znamenite Ljubljanske grafične šole in tudi drugih, ki so Slovenijo umestili na spoštljivo visoko mesto v mednarodni likovni svet.
Gre za izbor iz likovne zbirke Hotelov Bernardin, ki jo je ob odprtju Hotelov Bernardin leta 1976 skrbno pripravil umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, saj je nadvse premišljeno izbral dela največjih mojstrov slovenske likovne (grafične) umetnosti. »Taka zbirka bi bila danes ponos slehernega muzeja sodobne umetnosti,« pravi Nives Marvin.
Zasebne zbirke likovnih del so v zlatih časih upodabljajoče umetnosti sicer gradila številna podjetja, toda Hotelom Bernardin je uspelo sestaviti eno najpopolnejših zbirk iz časov najkakovostnejše grafične produkcije v tedanji Jugoslaviji. Skoraj vsi avtorji, katerih dela imajo Hoteli Bernardin, so dobili tudi najvišja mednarodna priznanja ali nagrade.
Neprecenljivi del
Odločitev tedanjega vodstva hotela [direktorica je bila Joža Senica], da predstavi predvsem tujim turistom vrhove nacionalne sodobne umetnosti in s tem tudi obogati njihovo bivanje v hotelskem naselju, je bila hvalevredna. Še posebej če jo primerjamo s sedanjimi časi,« pravi kuratorka tokratnega izbora v Mestni galeriji Piran.
Od skupno 47 avtorjev je izbor omogočal predstavitev le 29 ustvarjalcev z 48 grafikami in tremi tapiserijami. Med njimi so skoraj vsi, ki v slovenski grafiki kaj pomenijo: od starejših Božidar Jakac, Riko Debenjak, Lojze Spacal, France Mihelič, Marjan Pogačnik, Ive Šubic, Jože Ciuha, Karel Zelenko, Bogdan Borčič, France Slana, Drago Tršar in Tinca Stegovec.
Poleg njih je le nekoliko mlajša generacija: Janez Boljka, Janez Bernik, Pavel Medvešček, Andrej Jemec, Zvest Apollonio, Kiar Meško, Rudi Pergar, Drago Hrvacki, Zmago Jeraj, Andrej Ajdič in Jože Spacal, in še nekoliko mlajših: Metka Krašovec, Lado Pengov, Boris Jesih, Lojze Logar, Rudi Španzel in Lucijan Bratuš. Gre za dela, ki so nastala predvsem v sedemdesetih letih in deloma konec šestdesetih let prejšnjega stoletja.
To so različne grafike glede na zvrst in tehniko, razlikujejo se zlasti po izraznih poetikah, ki pa so avtorsko zlahka določljive. Med njimi je seveda tudi nekaj takšnih del, ki razgaljajo manj znane plati ustvarjanja posameznih avtorjev. Po mnenju Nives Marvin je zbirka neprecenljiv in pomemben del nacionalne kulturne dediščine, ki bi ga bilo treba ponovno ovrednotiti.
Slabo hranjenje eksponatov
Poleg 48 grafik pa so po več kot desetletju spet predstavljene javnosti tri tapiserije, ki so jih v Hotelih Bernardin že zdavnaj umaknili s sten. To so velike tapiserije treh mojstrov: Franceta Miheliča, Franceta Slane in Lojzeta Spacala. Poznavalci bernardinske zbirke bodo kmalu videli, da je izbor okrnjen. Na razstavi, denimo, ni del Vladimirja Makuca, Marija Preglja ali Štefana Galiča. Kot smo lahko zvedeli, tudi zato, ker so nekatera iz različnih vzrokov poškodovana.
Nasploh je bilo v minulih letih pri nekdanjih vodstvih podjetja manj razumevanja do te dediščine, zato so nekatera dela slabše ohranjena, za nekatera pa niti ni jasno, kje so. Med izstopajočimi je bila velika skulptura Dušana Džamonije in poslikave na steklu Jožeta Ciuhe. Prav tokratna razstava pa kaže na drugačen odnos uprave podjetja do tega bogastva in kulturnih vrednot.
Razstava bo v Piranu postavljena do 31. avgusta.
