Večina je bilo mladih, študentov, novih generacij, ki pri svojih predhodnikih očitno iščejo navdih, izkušnje, znanje in gotovo tudi notranjo moč ter zgled, da je mogoče preseči okove lokalnega, prodreti v svet in se mednarodno uveljaviti.
Gostje z vseh vetrov
Opazili smo številne goste iz tujine. Prišli so umetniki, kustosi in teoretiki iz Zagreba in z Reke, Charles Esche (direktor muzeja Van Abbe iz Eindhovna) in avtorja prvih izčrpnih umetnostnoteoretskih publikacij o skupini Laibach in Irwin Alexei Monroe ter kustosinja in umetnostna zgodovinarka Inke Arns.
Prišla je tudi mednarodna ekipa, ki pripravlja letošnji 31. grafični bienale v Ljubljani s kustosinjo Nicolo Lees, enako ameriška ekipa, ki bo razstavo NSK od Kapitala do kapitala opremila s publikacijo. Ta bo izšla pri ugledni ameriški založbi MIT Press.
Vrnitev v osemdeseta in kavarno Union
Z domačimi obiskovalci pa je bilo, kot bi ponovno vstopili v osemdeseta leta, ko je bil za ljubljansko umetniško sceno edini prostor druženja kavarna Union. Vsak večer so bili tam vsi, tako filmski in gledališki režiserji kot tudi glasbeniki, igralci, vizualni umetniki, teoretiki in angažirani aktivisti. Debatiralo se je o vsem, tako o družbi, ideologiji, umetnosti kot tudi o novih vizijah prihodnosti.
Po slavnostnem odprtju in dveh govorih, kustosinje razstave, sicer direktorice moderne galerije Zdenke Badovinac, ter ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, so se odprla vrata v galerijske prostore, a nas je večina ostala zunaj, saj je bil vstop preprosto nemogoč.
Odprtje je bilo spektakularno, takšna spremljajo le blockbuster razstave.