Obletnica, ki jo zaznamuje predvsem Zahod

Letos mineva sto let od ruske­ revolucije. Po svetu bo vrsta­ razstav, konferenc in knjig posvečenih temu zgodovinskemu dogodku, ki je spremenil­ svet. Zanimivo je, da se bodo ruski revoluciji posvetili­ predvsem na Zahodu, v vzhodnoevropskih­ državah, kamor je najbolj pljusknil revolucionarni val, pa skorajda ne.

Potem ko smo z brskanjem po internetu v zahodnih državah našli vrsto dogodkov v spomin na revolucijo, najatraktivnejše v Londonu in New Yorku, nam na Slovenskem ni uspelo izbrskati niti enega. Ker je bilo težko verjeti, da noben slovenski muzej (ali galerija) ne bo pripravil razstave, ki bi osvetlila enega od najpomembnejših dogodkov v zgodovini, smo nekatere od njih povprašali o tem. In res se je pokazalo, da bodo malone vse nacionalne ustanove ignorirale ta zgodovinski dogodek. Odgovarjajo, da za to niso pristojne, da nimajo denarja in podobno. Le iz Moderne galerije so nam skopo odgovorili, da bodo v spomin na revolucijo pripravili poseben izbor ruskih umetnikov iz svoje zbirke Arteast 2000+.

Podobno je tudi v drugih nekdanjih socialističnih državah in celo v Rusiji, kjer ne vedo natančno, kaj bi počeli s to obletnico. Zato je mogoče sklepati, da se svoje preteklosti sramujemo, jo namerno potiskamo v ozadje, je nismo sposobni ustrezno predstaviti in ovrednotiti ali se morda bojimo političnega pečata. Dogodek v spomin na rusko revolucijo sam po sebi ne more pomeniti njenega poveličevanja. Ne nazadnje tudi z vsakoletnim Pohodom ob žici ne slavimo italijanske okupacije Ljubljane, temveč upiranje ­okupatorju.

Februarska in oktobrska

Pojem ruska revolucija označuje več revolucij v ruskem cesarstvu leta 1917, ki so privedle do razpustitve carizma in ustanovitve Zveze­ sovjetskih socialističnih republik oziroma Sovjetske zveze ter vzpona komunizma. Revolucija je imela velik vpliv na potek svetovne zgodovine. Po prvi, februarski revoluciji (marca po gregorijanskem koledarju), je bil car Nikolaj II. prisiljen odstopiti, zamenjala ga je začasna ruska vlada. V drugi, oktobrski revoluciji (novembra po gregorijanskem koledarju), so začasno vlado nadomestili s komunistično vladavino boljševikov. Revolucija je vplivala na vse družbene segmente, navdihnila je umetnike in vse kulturno dejavne ljudi daleč prek meja Rusije in izzvala tradicionalni vrednostni sistem starih evropskih družb.

Monumentalne zgodovinske dogodke je pogosto najlaže razumeti prek kulturnih artefaktov tistega časa. Zato so se ob stoti obletnici ruske revolucije številne najprestižnejše ustanove po svetu odločile predstaviti, kako je vplivala ne le na politiko države, ampak na ­celotno družbo.

Revolucija in umetnost

V Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu bo od 11. februarja do 17. aprila na ogled razstava Revolucija: ruska umetnost 1917–1932. Predstavlja torej obdobje sovjetske umetnosti od zgodnjih idealističnih prizadevanj, ki so se izrazila v vzponu avantgarde, do trde realnosti življenja v Sovjetski zvezi, ki se je manifestirala v socialističnem realizmu, čez čas in za nekaj časa edinem dovoljenem umetniškem slogu. Takrat so Vasilij Kandinski, Kazimir Malevič, Marc Chagall in Aleksandar Rodčenko razpravljali, kakšna naj bo umetnost za ljudstvo, a le, dokler na to vprašanje ni odgovoril Stalin – socrealizem. Razstava se osredotoča na petnajst let velike ustvarjalne svobode, ko so se možnosti zdele brezmejne, ruska umetnost pa je vzcvetela v vsakem dostopnem umetniškem mediju. Organizatorji razstave so poudarili, da bodo prvič na istem mestu pokazali pogumne inovacije Kandinskega, dinamične abstrakcije Maleviča ter pojav socrealizma. Razstavili bodo tudi skulpture, fotografije in propagandne plakate iz zlate dobe grafičnega dizajna in filme režiserja Sergeja Ejzenštejna. Ker bi radi predstavili tudi življenje v stanovanjih, bodo razstavili vsakdanje predmete, kot so živilske karte in sovjetski porcelan.

Ruska avantgarda

V newyorški MoMI so že odprli razstavo Revolucionarni impulz: vzpon ruske avantgarde in bo na ogled do 12. marca. Razstav­ljenih je 260 slik, fotografij, plakatov itd. iz obdobja med letoma 1912 in 1935, ki dokumentirajo, kako se je pojavila nova oblika abstrakcije – konstruktivizem –, ko so umetniki verjeli, da lahko umetnost spreminja svet. Poleg Maleviča so razstavljeni tudi drugi umetniki, med njimi El Lisicki in Natalija Gončarova, ter pesmi Vladimirja Majakovskega. Kustosi pravijo, da so hoteli predstaviti enega od najpomembnejših trenutkov v zgodovini umetnosti in izjemno kreativnost, ki se je pojavila v tistem času ter prizadevanja umetnikov, da bi vplivali na sociopolitično preobrazbo.

V drugi polovici leta bodo v Tate Modern predstavili pet desetletij ruske ustvarjalnosti, od revolucije leta 1905 do Stalinove smrti leta 1953. Na ogled bodo plakati in grafična dela iz zbirke grafičnega oblikovalca in zbiralca Davida Kinga, ki vključujejo dela avtorjev, kot so El Lisicki, Dmitri Moor, Gustavs Klucis, Aleksander Deineka, Jevgenij Haldej in Nina Vatolina.

Osvetlitev ozadja

V londonski British Library bodo predstavili zgodovinsko ozadje­ ruske revolucije. Razstava bo odprta od konca aprila do konca avgusta. Razstavili bodo ključne predmete, ki odkrivajo izjemna življenja običajnih Rusov v tistem obdobju pa tudi prelomne dokumente, ki ponujajo hiter pregled višjih družbenih slojev. Med njimi bo še nikoli razstavljeno Leninovo pismo iz leta 1902 s prošnjo, da bi lahko bral v British Museum Library, ki jo je podpisal s psevdonimom Jacob Richter. Tega je uporabljal, da se je izogibal caristični policiji. Med razstavljenimi predmeti bosta tudi dnevnik zadnjega ruskega carja Nikolaja Aleksandroviča Romanova, govor Leva Trockega itd.

V Amsterdamu, v muzeju Hermitage, 4. februarja odpirajo razstavo Romanovi in revolucija, na kateri bodo med drugim razstavili dnevnik Aleksandre, žene carja Nikolaja II., eno od orožij, s katerim so ubili družino, risbe otrok Romanovih, njihove igrače itd. Tako v amsterdamski kot londonski ustanovi pravijo, da si želijo z razstavama jasno pokazati, katere carjeve odločitve so privedle do neizogibne revolucije in konca tristoletne vladavine Romanovih.

V Nemškem zgodovinskem muzeju (Deutsches Historisches Museum) v Berlinu bo od 20. oktobra do 15. aprila 2018 razstava, ki bo predstavila revolucionarne dogodke v Rusiji in njihove posledice za Evropo. Poskušala bo odgovoriti na vprašanje, kakšne reakcije in protireakcije je politični in družbeni preobrat sprožil v izbranih evropskih in neevropskih državah. Z različnimi primeri naj bi s širše perspektive osvetlila dogodke izpred stotih let, ki so danes še vedno relevantni, s tem pa naj bi prispevali k večjemu razumevanju aktualnih konfliktov.

Prireditve, ki bodo na različne načine osvetlile rusko revolucijo, bodo tudi v drugih mestih, in škoda je, da česa podobnega ni pripravila nobena slovenska ustanova. So se pa spomnili stote obletnice ruske revolucije pri Časopisu za kritiko znanosti. Zaznamovali jo bodo s tematsko številko, ki bo izšla jeseni. V uredništvu ugotavljajo, da je bila oktobrska revolucija »po imploziji vzhodnoevropskih socialističnih režimov tako rekoč anatemizirana, čeprav je v številnih pogledih nedvomno konstitutivna za sodobni sistem globalnega integriranega kapitalizma.« Po drugi strani pa, menijo, premišljanje o oktobrski revoluciji odstira nove poglede na potenciale in omejitve emancipatornih in osvobodilnih politik; to še posebej velja za boje, katerih preteklost in sedanjost je bistveno zaznamovala prav oktobrska revolucija kot dogodek in metoda revolucionarne družbene preobrazbe.