Če se kdo v muzeju kdaj zaradi vsakdanje velike potrebe ali le male potrebice vpraša, kje je napis z besedo toaleta, se tega ob vstopu v ugledni pariški Muzej Marmottan Monet, ki je znan po zbirki mojstrovin impresionistov in postimpresionistov (med drugim po največji zbirki del Clauda Moneta na svetu), trenutno ne bo vprašal. V njem je namreč napis toaleta v prvem planu.
Ta beseda, zapisana z veliko začetnico, ga bo pozdravila že ob prihodu. V muzeju so namreč nedavno odprli razstavo Toaleta; rojstvo intime, na kateri so zbrali niz upodobitev vsakovrstnih, bolj ali manj vsakdanjih opravkov v toaletnih prostorih od časa zgodnje renesanse v 15. stoletju naprej, vse do aktualnega 21. stoletja.
Konkretno, od velemojstrov zahodne umetnosti izpred stoletij, kot so Albrecht Dürer, Jacopo Tintoretto, Francesco Primaticcio, Georges de La Tour, François Boucher, preko klasikov 19. stoletja Édouarda Maneta, Edgarja Degasa, Henrija de Toulouse Lautreca, do velikih imen moderne, denimo Fernanda Légerja in Pabla Picassa, ter, naposled, sodobnih ustvarjalcev. Med slednjimi so Bettina Rheims, Erwin Blumenfeld ali Alain Jacquet.
Vselej dostopen izgovor za erotične mojstrovine
Našteta so le imena največjih, a ponuja razstava še niz drugih, tudi anonimnih umetnikov, ki jih je domišljija v zadnjih šestih stoletjih odvedla v intimne prostore, namenjene takemu ali drugačnemu lajšanju in snaženju telesa. Do upodabljanja prizorov, ki so bili skozi zgodovino predvsem priročen izgovor za upodabljanje akta, erotičnih občutij in lepote telesa. Seveda ženskega, v razponu od božanskih Afrodit in Vener, ki so umetnikom prav rade »pozirale« v smislu klasične likovne oznake »pri toaleti«, do mičnih smrtnic.
Moški v zgodovini zahodnoevropske umetnosti v toaletnih prostorih dolgo niso bili vidneje zasačeni. Do tega, da bi tudi kak moški pri kopalniških opravkih postal vidneje vreden relevantnega umetniškega čopiča, je bilo potrebno počakati. Predvsem do 60. let minulega stoletja in feminizma, veliko zgodnejši primer še iz 19. stoletja, izjemo v seriji predstavljenih modelk, pa v izboru predstavlja slika Gustava Caillebotta Moški v toaleti. Slikar se je z njo odmaknil od tradicionalnega tipa herojskega moškega akta in predstavil povsem običajnega Francoza 19. stoletja, tako kot so njegovi kolegi upodobaljali francoske modelke tstega časa.
Razstavo označujejo kot sploh prvo s tovrstnim tematskim izhodiščem, ob slikah pa ponuja še številne grafike, kipe, fotografije, videe in dela s področja uporabne umetnosti, denimo tapiserije. Na ogled bo do 5. julija.
Tiskane izdaje
