Giovanni Bellini je kot osrednje izrazno sredstvo svojega slikarstva uporabil barvo. Imel je pretanjen občutek za barvne odtenke in svetlobo. Mojstrsko je znal upodabljati psihološka stanja in osrednji motiv povezati s krajino. Do popolnosti je razvil tedaj novo tehniko oljnega slikarstva, ki jo je v Benetke nekaj pred njim vpeljal Antonello da Messina.
Vsebina njegovih slik je pretežno sakralna, v zgodnjem obdobju je slikal predvsem Marije. Redko je datiral svoja dela. Njegovi učenci so bili Giorgione, Tizian in Palma Vecchio. V Benetkah je umrl 29. novembra leta 1516, v mestu pa so 500-letnico njegove smrti obeležili z nizom prireditev, ki se vrstijo skozi vse leto.