Od Titove smrti do smrti države

Osemdeseta leta v umetnosti drugače. Ne le skozi pričakovani presek umetnin in trendov, ki so danes temelj mainstreama enega ključnih obdobij sodobne umetnosti izpred 30 let, ampak s perspektive mreže tedanjih razstav, bienalov, galerijskih prostorov in gospodarstva. V Moderni galeriji napovedujejo triado razstav s preprostim naslovom Osemdeseta, uvodni korak vanjo z naslovom Novi prostori, nove podobe se je zgodil nocoj.

Ogromen Triptih Tuga Šušnika iz stalne postavitve zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti, ki velja z letnico nastanka 1980 za prvi slovenski prispevek k novi podobi, prav tako ogromni Istrski palimpsesti I Emerika Bernarda, Bizon Andraža Šalamuna, Prisotnosti VI Metke Krašovec in mnoga druga, tudi že neštetokrat reproducirana slikarska dela iz časov, ko so slikarji razmišljali v sila radodarno odmerjenih formatih, v dialogu s kipi Luja Vodopivca, Matjaža Počivavška, Dube Sambolec in drugih osrednjih kiparjev ter tokrat predvsem dokumenti, ki odražajo načine, na katere so te ključne umetnine izpred desetletij našle premierne stike z javnim pogledom. V Galeriji Equrna, Škucu, Obalnih galerijah Piran in seveda še kje.

Tak je bil prvi vtis z razstave Novi prostori, nove podobe v Moderni galeriji nekaj ur pred odprtjem, v času, ko sta kustosinji Asta Vrečko in Martina Malešič v družbi ekipe muzeja zaključevali s postavitvijo. Preverjali, ali projekcija videodokumenta o razstavah tandema V.S.S.D., enega najzanimivejših umetniških fenomenov izpred desetletij, deluje (na eni razstavnih sten MG pričakujte iluzijo ognja), medtem ko je snažilka v drugi dvorani muzejskemu parketu vračala ustrezen sijaj. Nekaterim delom se desetletja že poznajo. Sambolčeva je, denimo, svojo Afroditino stopinjo v kričečih odtenkih barve mesa za razstavo že morala restavrirati.

Razstava obiskovalca na prečiščen način vrača k umetnosti v desetletju od Titove smrti do smrti države. Osemdeseta leta so bila z vrnitvijo h klasičnim likovnim medijem, novo podobo in sorodnimi trendi, diskurzom o postmodernizmu in debatam o naravi ter širitvi medijev, po drugi strani pa z vznikom alternativnih praks že ničkolikokrat predmet razstav.

Krovni, Do roba in naprej: slovenska umetnost 1975–1985 in Razširjeni prostori umetnosti: slovenska umetnost 1985–1995, so v Moderni galeriji realizirali v sezonah 2003 in 2004, nazadnje so lani na temo osemdesetih postavili retrospektivo NSK od Kapitala do kapitala, s tokratnim projektom pa so se v to desetletje vrnili z akcentom na perspektivi, ki so jo na kratko označili »skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov«.

S te bodo osvetlili vlogo kulturne in umetniške produkcije v desetletju, v katerem so se oblikovali nastavki aktualne sodobnosti: razmerja med politiko in družbo, nacionalno državo in globalnim kapitalom, kulturo in umetnostjo ter njeno publiko. Projekt Osemdeseta sicer sodi v mednarodni program Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1889, ki je trenutno zapisan v rokovnikih delavcev muzejev iz konfederacije Internacionala, za uvod vanj pa v Moderni galeriji na razstavi Novi prostori, nove podobe predstavljajo klasične likovne medije, arhitekturo in oblikovanje osemdesetih.

Druga etapa Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Barbare Borčić in Igorja Španjola bo prihodnjo pomlad zajela tukajšnjo alternativo, medijsko umetnost in samoniklo subkulturo, na zaključnem tretjem delu Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti, ki ga bodo prav tako odprli spomladi, pa bosta Zdenka Badovinac in Bojana Piškur predstavili še jugoslovanski kontekst osemdesetih. Izpostavljeno bo predvsem vprašanje, kako misliti kulturno dediščino danes, in sicer na konkretnem primeru zadnje osrednje jugoslovanske razstave Jugoslovanski dokumenti leta 1989 v Sarajevu.

Kot v boljših časih

Po besedah Vrečkove so ob koncu Cankarjeve na uvodno razstavo uvrstili konkretna umetniška dela z razstav in bienalov iz osemdesetih – pri organizaciji razstave so se povezali z nizom institucij, zasebnikov in samimi umetniki –, ob njih pa dokumentarno gradivo, ki sega od arhivskih posnetkov RTVS do katalogov, vabil in drugega tovrstnega materiala.

Eden zanimivejših predmetov na razstavi je tudi (že dokaj retro) televizor z Video banko, kakor je danes ime arhiva posnetkov, s katerimi so v Škucu že v osemdesetih marljivo dokumentirali svoje razstave. V mreži razstav, razstavišč in likovnih projektov sicer kustosinja izpostavlja tudi izbrane fenomene, med katerimi je danes marsikateri zgolj predmet lepih spominov ali – po drugi strani – manj nostalgičnih tranzicijskih vprašanj. Pogosto tega, kam z umetninami iz stečajne mase, če podjetje, v katerega zbirki so, nasede na gospodarskih čereh. Znamenita zbirka Factor banke, katere izoblikovanje sodi v 90. leta, ni osamljena.

V celoti so po posameznih dvoranah MG predstavljeni Murin park skulptur, Forme vive na Ravnah, v Portorožu in Kostanjevici, Jugoslovanski bienale male plastike, Koroški likovni bienale, Jugoslovanski trienale Ekologija in umetnost, Bienale industrijskega oblikovanja, Mednarodni bienale tapiserije in seveda vloga Obalnih galerij, Škuca, Equrne ter arhitekturne Desse.

Po drugi strani osrednje institucionalne novosti v mreži likovne umetnosti v prestolnici, Cankarjev dom iz leta 1983 (galerijo so v tem sicer vzpostavili šele več let po odprtju) ali tri leta mlajši MGLC, niso izpostavljene. Tudi program same Moderne galerije ne.

Iskanje osnovnih potez osemdesetih preko izbranih prireditev in umetniških prostorov je kustosinji privedlo do zaključkov, ki danes delujejo kot iz drugih (boljših) časov. V osemdesetih so se odnosi med centrom ter periferijo rahljali, poleg etabliranih ustanov so umetnostni diskurz usmerjali novi prostori in institucije, v ospredje pa so prišli tudi dotlej obrobni fenomeni.

Kultura in umetnost sta osvojili različne ravni družbe: oddaje na radiu in televiziji, časopise in popularna glasila, notranjost lokalov, bank in hotelov ter gospodarstvo. Tedanja podjetja so igrala pomembno vlogo na umetnostnem prizorišču tako s širjenjem zbirk kot finančno podporo različnim akcijam, k razgibanemu dogajanju pa so pripomogle razprave v številnih strokovnih publikacijah.