Tiskane izdaje
Čeprav je iz sodobnih zapisov znano, da se je Michelangelo Buonarroti posvečal tudi kiparjenju v bronu – v tem materialu je ustvaril vsaj Davida in portret papeža Julija II. –, danes velja, da se ni ohranilo nobeno njegovo tovrstno delo.
Morda bo poslej drugače. Britanski strokovnjaki iz uglednega Fitzwilliamovega muzeja v okviru Univerze v Cambridgu so prepričani, da je avtor para bronastih moških aktov, predstavljenih v vlogi jezdecev na panterjih, prav ta ultravplivni velikan visoke renesanse, ki je postavil standarde za razvoj kiparstva in tudi drugih umetnostnih zvrsti v naslednjih stoletjih.
Gola jezdeca naj bi ustvaril po stvaritvi znamenitega firenškega marmornatega Davida, torej še pred selitvijo v papeški Rim in začetkom dolgoletnega slikarskega dela na oboku Sikstinske kapele, zanimivo pa je, da sta mu bila v daljni preteklosti že pripisana.
Kje sta se nahajala v stoletjih med zgodnjim 16. stoletjem, ko sta nastala, in 19. stoletjem, ni natančno znano, a se ve, da sta v 19. stoletju pripadala baronu Adolphu de Rothschildu iz znamenite bankirske družine Rothschildov ter da so ju že tedaj pripisovali Michelangelu. Pred tem naj bi bila v lasti nič manj kot kraljevskih Burbonov. Kasneje sta kipa potonila v pozabo vse do leta 2002, ko ju je na dražbi pri Sotheby's – na njej sta bila predstavljena kot deli iz kroga Benvenuta Cellinija – kupil nek britanski zbiralec.
Nova atribucija je zaenkrat predlog, njen pobudnik pa je Paul Joannides, profesor umetnostne zgodovine Univerze v Cambridgu, ki je kipa povezal z risbo nekega vajenca v Michelangelovi delavnici – šlo naj bi za preris risbe samega mojstra –, ki je v zbirki Muzeja Fabre v francoskem Montpellierju. Kipa naj bi Michelangelo ustvaril med letoma 1506 in 1508, ko je imel nekaj več kot 30 let.
Od jutri do 9. avgusta bosta predstavljena v Muzeju Fitzwilliam, mednarodno strokovno konferenco, ki naj bi razgrnila rezultate različnih interdisciplinarnih analiz, s katerimi ju raziskujejo – te še potekajo –, pa napovedujejo za 6. julij.
