Tiskane izdaje
Pet let zapahnjenih vrat namesto prvotno zamišljenih zgolj dveh, nepredviden skok stroškov na končnih več kot 50 milijonov evrov, zamenjava dolgoletne direktorice muzeja le nekaj mesecev pred koncem prenove in celo spor z umetnikovim sinom. Vse to je zaznamovalo prenovo Picassovega muzeja v reprezentančni baročni rezidenci Hôtel Salé iz 17. stoletja v pariški četrti Marais, a bo slej ko prej kmalu pozabljeno.
Na direktorskem stolčku Anne Baldassari, direktorice z dvajsetletnim delovnim stažem v muzeju, ki pa se ji je uprlo celo osebje muzeja, nakar jo je zamenjala (zdaj prav tako že nekdanja) kulturna ministrica Aurelie Filippetti, po novem sedi Laurent Le Bon, tej odločitvi pa je sledil celo spor z umetnikovim sinom Claudom Picassom, sicer tudi fotografom, filmskim ustvarjalcem in podjetnikom, ki je nekdanjo direktorico podprl in, kot zapišejo v agenciji AFP, v Le Figaroju vsakogar, ki bi jo nasledil, označil za sleparja.
Muzej, ki temelji na zapuščini Pabla Picassa in donacijah njegove družine – v njem hranijo več kot 5000 slik, risb, kipov, keramičnih del, fotografij in dokumentov –, sicer deluje od leta 1985, po prenovi pa so se njegove prostorske kapacitete (vsaj) podvojile.
V soboto, ko bo od rojstva umetnika, ki mu mnogi priznavajo status umetnika številka ena v 20. stoletju, minilo natanko 133 let, bo muzej znova dostopen javnosti, pred odprtjem pa so organizirali dan, namenjen sedmi sili, s katerega so prišle prve fotografije.
Obiskovalce Picassovega muzeja po novem čaka 3.800 kvadratnih metrov površine, kar pomeni, da bo v stalni zbirki dostopnih veliko več del kot v preteklosti – tudi na račun pisarn, ki so jih spremenili v razstavne dvorane –, po prenovi pa naj bi bilo pretočnejše tudi gibanje med posameznimi segmenti muzeja. Arhitekt prenove je bil Jean-Francois Bodin.
V prihodnje sicer v muzeju obljubljajo tudi ambiciozne razstavne projekte. Prvega že v prihodnjem letu, ko bodo v sodelovanju z newyorškim Muzejem moderne umetnosti realizirali razstavo Picassove skulpture.
