Tiskane izdaje
Počasi se ogreva tudi ozračje okoli priprav na Mednarodni grafični bienale, ki praznuje šestdeset let. V Galeriji Avla so v četrtek odprli razstavo Ljubljanski grafični bienale skozi plakat, ki jo je zasnovala kustosinja Mednarodnega grafičnega in likovnega centra (MGLC) Breda Škrjanec.
Razstava predstavlja pomemben segment bienalskega arhiva – plakat prireditve. Organizatorji so se od začetka zavedali, da je oblikovanje katalogov in plakatov zelo pomembno, petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja veljajo za razcvet slovenskega grafičnega oblikovanja, ki je bilo, podobno kot slovenska grafika, v glavnem toku evropskega dogajanja.
Najstarejše je delo
Najstarejši plakat, torej iz leta 1955, ko je bil v Ljubljani prvi grafični bienale, je nastal na podlagi Miheličeve grafike. Zanimalo nas je, ali je mogoče kakšnega od starejših primerkov še kupiti, a je odvrnila, da so jih veliko že prodali na t. i. grafičnih bolhah, nekakšnem bolšjem sejmu, ki so ga v MGLC pripravljali, da so počistili stare zaloge. »Morda je še kakšen na voljo, ne vem pa natančno, kakšna je trenutna zaloga,« je še dodala.
Kako so izbirali avtorje plakatov? »Že na prvem bienalu so določili nekoga, ki bo izbral avtorja. To je bil takrat Riko Debenjak in ta je izbral Miheličevo grafiko, kar je potem organizacijski odbor potrdil. Zakaj so tako izbrali, nisem zasledila v nobenem dokumentu. Kasneje je odbor vabil umetnike, da predložijo svoje grafično delo, predloge za plakat. Na začetku so bile predvsem grafike, kasneje so bili bili avtorji plakatov že oblikovalci.
Že s petim bienalom je prišlo do drugačnega plakata, saj je bil avtor Ivan Picelj tudi oblikovalec. Podlaga ni bila grafika, ampak je naredil simbol, s katerim je poudaril smer, ki mu je bila blizu. To je bila tedaj zelo popularna optična umetnost. Tudi na bienalni razstavi je bilo precej del, katerih avtorji so ustvarjali optično umetnost in delovali znotraj novih tendenc.«
Nov bienale, nov oblikovalec
Kasneje so delali plakate oblikovalci ali oblikovalski studii, ki so oblikovali celo grafično podobo bienala, katere enakovredni sestavni element je bil tudi plakat. Tako kot je z vsakim novim bienalom nastopil nov kustos, je nastopil tudi nov oblikovalec ali studio.
»Razstava na nek način ponuja pregled tistega, kaj se je na bienalih dogajalo, kaj so bili na vsakem od njih poudarki in ne nazadnje, kažejo tudi duh časa,« je povedala Škrjančeva.
Odprli so torej prvo spremljevalno prireditev, 31. mednarodni grafični bienale pa bodo odprli 28. avgusta na Gradu Tivoli, kjer MGLC domuje. Naslednji dan bo še uradno odprtje v Galeriji Jakopič, sicer pa bodo prizorišča bienala letos še v Moderni galeriji, Cankarjevem domu, Galeriji Škuc, Galeriji Kresija in v tivolskem parku.
Naslov 31. grafičnega bienala Nad tabo/ti je prepisan z bežnega zapisa v kotu risbe Martina Kippenbergerja. Zdi se kot nerešena enačba ali domneva, ki nakazuje nestalnost podobe, ki jo je mogoče reproducirati. Bienale raziskuje, kako vizualni umetniki uporabljajo tehnike reproduciranja kot strategije za komunikacijo in pretok.
Obenem preiskuje potencial tega, kar je mogoče v neskončnost kopirati, in se pri tem usmerja na nešteta možna razumevanja pojma reprodukcije. Kuratorka 31. izdaje je Nicola Lees, njeni asistentki pa sta Stella Botai in Laura Mclean-Ferris.
