Plečnikova odličja: Dobra in odgovorna arhitektura

 Materinski dom v Ljubljani je žirija izbrala za najboljše arhitekturno delo.

J. G.
pon, 24.04.2017, 16:00
qqwqwqUlpute dolobortio dolore dolore faci er sequat aliquis nulluptat lore commy niamet a

Plečnikovo nagrado za arhitekturno najboljšo stavbo v zadnjem letu je žirija podelila Materinskemu domu na Jarški cesti v Ljubljani arhitektov Roka Jereba, Blaža Budje in Nine Majoranc.

Novogradnjo sta omogočila Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Mestna občina Ljubljana, namenjena pa je materam z otroki v socialni stiski. V hiši, ki je nadomestila starejšo manjšo hišo, je prostora za 25 ljudi.

Arhitekti so zasnovali stavbo, ki na domiseln in inovativen način združuje tipologijo javnih poslopij in družinskih hiš, ocenjuje žirija. Dokaj veliko poslopje se s stavbno maso, razmerji, oblikami in uporabljenimi materiali dobro prilega merilu sosednjih stanovanjskih hiš, ga obenem vsebinsko bogati in formalno nadgrajuje. Notranjščina nudi stanovalcem prijetno bivanje. Žirija meni, da nov materinski dom v Ljubljani odlikuje skladnost na vseh ravneh. To je stavba, v kateri ni nihče zares doma, a se lahko v njej vsi počutijo domače. Žiriji je hiša Materinskega doma všeč tudi zato, ker postavlja nove standarde za uveljavitev tipologije tovrstnih stavb, hkrati pa odgovarja na aktualna vprašanja poslanstva arhitekture v sodobni družbi.

Nogometni center in hiša na Bledu

Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo sta dobila nogometni center Brdo pri Kranju (avtorji arhitekture so Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, avtorja krajinske arhitektre pa Ana Kučan in Luka Javornik) ter hiša na Bledu (avtorji Aleksander Lužnik, Ana Ocvirk Šafar, Monika Fink Serša).

Stavbi, ki sestavljata nogometni center kljub arhitekturni ambicioznosti nista izstopajoči ali uničevalni do prostora, v katerega sta umeščeni. Zasnovani sta kot opazovalnici, zato so njune zunanje stene steklene. Stavba sedeža Nogometne zveze Slovenije je opazovalnica narave navzven in navznoter, saj naravo v osrednjem atriju tudi sprejme vase. Objekt s tribunami in VIP-ložo pa je predvsem opazovalnica igre, zato pogled na nogometno zelenico uokviri. Arhitekturna in krajinska zasnova nogometnega centra po mnenju žirije izkazuje zavedanje o pomenu, ki ga imata v narodovi kulturi tako šport kot arhitektura.

Lesena hiša za mlado družino na Bledu, prejemnica druge medalje, je nastala kot nadomestek za arhitekturno neprepoznavno značilno slovensko hišo iz druge polovice 20. stoletja. Arhitekti so spretno povezali izročilo tradicionalnega stavbarstva tega območja s sodobnimi bivalnimi potrebami ter trendi trajnostne lesene gradnje, meni žirija. Tako zasnovana hiša uvaja v slovensko arhitekturno misel svežino in alternativni pogled na arhitekturno estetiko, saj se namesto h konceptualni izčiščenosti oblike in detajla obrača h kompozicijski interpretaciji življenjskega vsakdana. Hiša si je prislužila medaljo zaradi tenkočutne prostorske umestitve, uravnotežene zasnove zunanjega in notranjega prostora, inovativne interpretacije ovoja ter smiselne in učinkovite uporabe materialov in konstrukcij.

Bogatitev arhitekturne kulture

Plečnikovi medalji za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture sta prejeli prenova palače na Krekovi ulici v Mariboru za potrebe Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo avtorjev Janka J. Zadravca in Uroša Lobnika ter revija Outsider, ki jo ustvarjajo Nina Granda, Matevž Granda, Tinka Beltram Prekovič, Miloš Kosec in Petra Čeferin.

Prva medalja gre za prenovo predvojne bančne palače. Arhitekta sta jo prenovila brez večjih posegov v osnovne arhitekturne prvine ter tlorisno zasnovo, obenem pa sta želela zagotoviti čim bolj kakovostne prostore za dejavnost. Dokazala sta, da je mogoče kljub omejenim prostorskim in denarnim danostim s premišljenim pristopom v historičnem okviru zagotoviti vse, kar potrebuje sodobna univerzitetna stavba.

Revija in spletni portal Outsider je nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Čeprav za njegov obstoj skrbi ekipa arhitektov, ne gre za revijo o arhitekturi, temveč za publicistiko o prostoru in njegovih angažiranih ustvarjalcih. Vsebina prehaja med arhitekturo in umetnostjo, kulturo in družbo ter cilja na razgledanega bralca z afiniteto do lepote. Žirija je podelila medaljo Outsiderju za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost pri vsebinski in finančni neodvisnosti.

Študentsko Plečnikovo priznanje je za magistrsko delo dobil Tadej Juranovič (mentor in somentor Mitja Zorc in dr. Sebastjan Vörös) za Senzorialno doživljanje arhitekture odmika – idejno zasnovo hiške iz kamna na Loborju. Na jasnih teoretskih izhodiščih je avtor zastavil svoj šestmesečni arhitekturno bivanjski eksperiment v Hiški v gozdu, na podlagi lastnih doživljanj in premišljanj pa preizkusil spoznanja v načrtovalski nalogi prenove Hiške iz kamna.

Na razpis za Plečnikova odličja za leto 2017 je prispelo 44 predlogov, od tega 27 za izvedene zgradbe in ureditve, 8 predlogov za dela s področja arhitekturne publicistike in 9 predlogov za študentska priznanja.

V prid povezovanju ljudi

Žirija meni, da se v Sloveniji povečuje število projektov, ki odražajo spoznanje, da je dobra arhitektura tista, ki zmore v težavnih razmerah s skromnimi razpoložljivimi sredstvi slabosti spreminjati v presežke. Ugotavlja tudi, da se uresničuje vse več arhitekturnih nalog, ki povezujejo vse ljudi, ki prispevajo k zmanjševanju družbenih razlik in ki opozarjajo na pomen varovanja naravnih prostorov in kulturne zapuščine.

Prijavi sovražni govor