Tiskane izdaje
Dragan Matić (SMC) kot prvopodpisani poslanec pod predlagano novelo je uvodoma poudaril, da gre za enega redkih primerov, ko je na mizi sprememba predpisa s področja kulture, ki je v izrazito javnem interesu in se nanaša na umetnike, do katerih javni denar ne pride. Ker ni javnih naročil, nimajo možnosti za ustvarjalnost na projektih, je poudaril in pripomnil, da je bil umetniški delež v javnih investicijah v Sloveniji že prisoten.
Ukrep predvideva, da bi investitorji v javne investicije namenili odstotek sredstev za umetnost, če bi bila ta vredna do deset milijonov, oziroma 1,25 odstotka, če bi šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. S tem bi po Matićevem mnenju v javne stavbe vgradili duha časa, nekaj, kar so v preteklosti za samoumevno razumeli Egipčani, Rimljani, danes pa to razumejo vse napredne države. S tem bi spodbudili ustvarjalnost, umetniška dela približali ljudem, učinki pa bi bili po njegovih besedah opazni tudi v kulturnem turizmu.
Občine večinoma odklonilno
Ker je bila večina občin do predloga odklonilna, je matični odbor z dopolnilom predvidel, da bi ukrep za lokalne skupnosti veljal zgolj kot priporočilo, in ne kot obveza. Poslanska skupina Levica pa je naknadno vložila dopolnilo, s katerim bi predlog novele povrnila v prvotno stanje – da bi umetniški delež upoštevali tudi pri investicijah, ki se izvajajo na občinski ravni. Z njim pa se je zavzela tudi za to, da bi ukrep razširili še na zasebne investicije, ki presegajo milijon evrov.
V SMC dopolnila ne nameravajo podpreti. Kot je dejal njihov poslanec Saša Tabaković, predlog k ukrepu zavezuje najprej državo, »in če se bo prijel«, verjame, da mu bodo sledile tudi občine in zasebni investitorji.
Minister za kulturo Tone Peršak je poudaril, da so vse razvite evropske države tak zakon sprejele že pred desetletji, v Sloveniji pa urbani prostor po njegovih besedah pogosto ni oblikovan s čutom za estetsko in socialno funkcijo takšnega prostora. »Marsikje so se posegi zgodili, vendar ne na dovolj strokoven način,« je dodal minister in poudaril, da je ukrep pomemben, ker prinaša možnost za izboljšanje položaja vizualnih umetnikov, ki so v zelo težkem položaju, ker je trg v celoti zamrl.
Podporo predlaganemu ukrepu je sicer napovedala večina poslanskih skupin. Marija Bačič (SD) je spomnila, da je z enakim namenom nastal tudi predlog zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila prejšnja ministrica Majda Širca. Obenem je izrazila upanje, da bo še pred koncem mandata sledila tudi kakšna sistemska in dolgoročna sprememba, kot je tako imenovani zakon o kulturnem evru.
Nasprotovanje v NSi in SDS
V poslanski skupini Levica po besedah Violete Tomić predlog podpirajo, ker podpira umetnost, ne sme pa ukrep postati izgovor za širitev kulturnih industrij, prav tako ne sme financirati ozkega kroga umetnikov. Iz razočaranja, da ukrep ne bo veljal za občine, pa so predlagali omenjeno dopolnilo. Predlog novele podpirajo tudi v Desusu. Kot je dejal Primož Hainz, bi moral biti položaj umetnikov v Sloveniji že zdavnaj urejen, to pa bo prispevalo k razmeram na trgu umetniških del.
Nasprotovanje pa so mu izrazili v NSi in SDS. Jožef Horvat je ocenil, da je namen predloga zakona sicer dober, a je rešitev parcialna, ker se osredotoča predvsem na likovne umetnine, in ne na umetnost nasploh. V tem pogledu se mu zdi diskriminatoren do drugih umetnikov.
Izpostavil pa je tudi periferijo, kjer je investicij manj in s tem manjša »absorpcijska možnost« za umetniška dela. Anja Bah Žibert pa je odprla vprašanje, kako bo, ko bo investicija skupen projekt države in lokalne skupnosti.
